Za nami je avtomobilski salon v Tokiu, ki je ponudil pogled v prihodnost, pa čeprav so v veliki meri vsaj hibridna in električna vozila, pa tudi roboti del japonskega vsakdana. Ko se omenjata Japonska in promet, vsekakor ne moremo mimo Shinkansena, japonske linije hitrih vlakov, ki Tokio povezujejo z velikim delom Japonske.

Prav hitri vlaki, ki zmorejo hitrosti, večje od 300 km/h, so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pomenili preporod in razcvet dežele vzhajajočega sonca. Shinkansen so Japonci dobili dober teden dni pred odprtjem olimpijskih iger v Tokiu leta 1967, zdaj, ko bo japonska prestolnica leta 2020 spet gostila poletne OI, pa si obetajo novo revolucijo v prometu.

Čez tri leta že vozila brez voznikov
Prav OI bodo prelomne v japonski mobilnosti. Takrat bodo vzpostavljene linije z avtobusi na vodik, taksiji že danes vozijo na plin, prometni sistem in ceste pa bodo preuredili tako, da bodo športnike, športnice in druge udeležence OI na športna prizorišča vozili samovozni avtobusi brez voznika.

V Tokiu se ob obisku avtomobilskega salona ekipe Avtomobilnost (več o tem si lahko ogledate v videoprispevku pod novico) nismo ukvarjali le z novimi tehnologijami in novimi avtomobili, ampak tudi z vprašanjem, kakšni vozniki so Japonci. O tem smo povprašali naše rojakinje, Slovenke, tiste, ki živijo na Japonskem oziroma v Tokiu.

"Njihov cilj so olimpijske igre čez tri leta. Do takrat želijo razviti številne nove avtobusne linije, ki bodo turiste, ki bodo obiskali Tokio zaradi OI, in druge udeležence že prevažali brez voznikov," nam je v pogovoru povedala veleposlanica Republike Slovenije na Japonskem Simona Leskovar.

S tem namenom je vlada že leta 2016 oblikovala posebno medresorsko skupino, ki bo skupaj s poslovnim svetom in proizvajalci avtomobilov oblikovala navigacijske karte, ki jih bodo posodabljali na način, da bodo lahko avtomobili vozili brez voznikov. Da bodo lahko delovali samovozni avtomobili, bodo morali prilagoditi okolje in infrastrukturo.

S tem bodo mobilnost zagotovili vsem, ne samo tistim, ki se zanimajo za klasične OI, ampak tudi tistim, ki se zanimajo za paraolimpijske igre. Morda pa tudi tistim, za katere uradniki odločijo, da je bolje, da so brez vozniškega dovoljenja. Na Japonskem so pri tem vestnejši kot pri nas.

"To je eden izmed sistemov, ki bi jih lahko iskali pri vzhodnjakih. Oni iščejo rešitve in ne le prepovedujejo, kot je to običaj v Evropi,“ pravi veleposlanica.

Taksiji s sedeži v čipkah
Slovenke, s katerimi smo govorili, so si enotne, da Japonci ne bodo imeli težav zaupati vožnjo avtomobilom in avtobusom brez voznika. Zaljubljeni so namreč v igrače in robote, ki namesto ljudi že zdaj opravljajo veliko del, tudi na recepciji hotelov že imajo robote namesto ljudi.

Ekološka revolucija pa je že dosegla tokijske taksije. "Vsi so črne barve z retrovidezom znamke Toyote. Vsi so znotraj oblečeni v čipke, vrata pa se odpirajo samodejno. V taksi vstopaš in izstopaš samo na eni strani. To je na levi strani," pravi Leskovarjeva.

Glavna težava postaranih taksilimuzin je seveda okoljska. Toyota predlaga čiščenje tokijskega zraka s hibridnim motorjem, ki pa namesto bencina uporablja utekočinjen naftni plin. Hibridni pogon so vgradili tudi v predsedniško Toyoto.

V avtomobilu se ne držijo pravil
Kakšni pa so v resnici Japonci v prometu? Maruška Budič, raziskovalka pri podjetju Riken, pravi, da so sicer previdni, a da se radi sprostijo za volanom: "Glede na to, da imajo Japonci veliko pravil in jih zelo spoštujejo, pa jim v avtomobilu včasih zavore popustijo. Veliko telefonirajo in radi kadijo med vožnjo. Poleg vožnje počnejo še veliko drugih stvari, tudi gledajo filme.“

Japonci vozijo hitreje, kot je predpisano. To je kar nekoliko presenetljivo, saj so kazni na Japonskem visoke, marsikateri Japonec pa mora zaradi prekrška hitro nazaj v šolo vožnje.

Una Softič, vodja projektov pri podjetju Nikkei, je tudi sama dobila kazen za prehitro vožnjo: "Ujeli so me na radar. To je bila zame kar dobra lekcija. Če imaš na Japonskem prometne prekrške, je to zelo slaba stvar.“

Predvsem do alkohola vlada ničelna toleranca. Budičeva pravi, da če te policisti ulovijo pri vožnji pod vplivom alkohola v bližini službe, lahko ostaneš brez nje. Delodajalci tega ne tolerirajo in to ni redkost.

Japonci, ki službo končajo v poznih večernih urah, radi zaidejo v bližnje tradicionalne gostilne na jedačo in veliko pijače. Tam jim popolnoma popustijo zavore, po besedah sogovornic celo večkrat na teden. A avtomobile večinoma pustijo parkirane pred službo.

"Ob polnoči po navadi odpelje zadnji vlak. Takrat se zaposleni vračajo domov pogosto opiti. To je druga zgodba. Takrat pravil ni več, ljudje spijo povsod, mrtvo pijani, tudi to je del njihove kulture. To je tam zelo sprejemljivo," razloži Softičeva, Budičeva pa dodaja, da se Japonci večkrat na teden odpravljajo v gostilne po službi in da opijanje ni težava, saj je to del poslovne kulture.

Na vlaku dobiš opravičilo za vodilne
Zato pa ničelna toleranca velja pri točnosti vlakov in podzemne železnice. Vlaki ne zamujajo. "Če vlak zamuja dve ali tri minute, ti takoj dajo papirček z opravičilom, ki ga lahko pokažeš vodilnemu v službi, da te ne okara, ker si prišel dve minuti pozneje v službo," pravi Softičeva.

Podzemno železnico v Tokiu uporabljajo vsi. Ne zaradi prometnih zastojev na cesti, ampak zato, ker je točna. Tam velja bonton. Ljudje ne govorijo med seboj, ne jejo, ne pijejo. "To je kot neka morbidna kapsula,“ svoj pogled na to podaja Softičeva, Leskovarjeva pa dodaja, da na vlakih v jutranjih konicah vlada gneča. Zgodbe, ki jih v Sloveniji poslušamo, da v rokavicah ljudi potiskajo na podzemne vlake, so dejansko resnične.

Prav zaradi odličnih povezav z vlaki in podzemno železnico v 14-milijonskem Tokiu so na cestah prometni zastoji redki. "Res ni veliko prometa, prometnih zamaškov, predvsem ljudje ne hupajo, ko so za volanom," pravi veleposlanica.

Avtomobile si izposojajo
Kljub temu promet z vozili po Tokiu poteka zelo počasi, predvsem na račun semaforjev, ki so gosto posejani. Softičeva razlaga, da se koncu ne obremenjuješ več s hitrostjo. Dodaja, da če imaš v Tokiu avtomobil, imaš po navadi dober razlog, da ga sploh imaš. Ali zato, da nekaj v njem prevažaš, ali pa za svojo zabavo.

"V Tokiu nima veliko ljudi v lasti avtomobila. Konec tedna je na cestah veliko več vozil, a si jih izposojajo v podjetjih za deljenje avtomobilov. Avtomobil dobiš že za 20 evrov na dan."

Vozila, ki jih imajo za zabavo, pa so pogosto zelo predelana. "Videla sem skupino enoprostorcev, ki so imeli predelane pnevmatike, bile so obrnjene navzven. Bilo jih je vsaj 60. Ne vem, v kakšno avtomobilistično sekto spadajo," pravi Softičeva, ki je tudi ljubiteljica motociklov, tako kot številni Japonci, o katerih tudi pri nas krožijo govorice o nezakonitih nočnih dirkah z avtomobili in motocikli.

Softičeva pravi, da je bilo včasih nezakonitih dirk več, a tudi danes potekajo dirke z motocikli v odročnejših krajih na specifičnih lokacijah. "Ko sem bila prvič tam z motorjem, sem se ustrašila, ko so vsi divjali mimo mene. Hitrosti v ovinek so večje od 200 km/h. Vse skupaj je bilo videti strašno,“ pravi in dodaja, da so policisti nad motociklisti tam že obupali. Japonci se gredo tja zdivjat.