“Vozniško in prometno dovoljenje, prosim. Ustavili smo vas, ker nimate veljavne elektronske vinjete,” nam je dejal cestninski nadzornik. Na srečo je bila to simulacija, vendar so taki prizori na slovenskih avtocestah pogosti. V Avtomobilnosti smo pripravili reportažo o Darsovem cestninskem nadzoru.

Če pogledamo v zgodovino, smo uporabo avtocest najprej plačevali neposredno na okencih, na cestninskih postajah, večino časa še s slovenskimi tolarji. Kar težko si je zamisliti, da je že petnajst let, odkar je to klasično plačevanje nadomestila vinjeta.

Nekateri so te nalepke kar zbirali na vetrobranskem steklu, spet drugi vestno lepili in strgali, ko jim je potekla veljavnost. A kakor koli obrnemo – dejstvo je, da so te nalepke v dobi, ko je število uporabnikov avtocest strmo naraščalo, močno povečale njihovo pretočnost.
Tako kot je bila nalepljena vinjeta “analogna”, je bil “analogen” tudi njen nadzor. Nikakor ne dvomimo, da se še spominjate cestninskih nadzornikov, ki so z daljnogledi lovili prekrškarje na počivališčih ali pa avtocestnih izvozih.

Takoj smo naleteli na voznika s pretečeno vinjeto

Pred dvema letoma je Dars vinjete digitaliziral. Rodila se je e-vinjeta in z njo tudi digitaliziran nadzor z novimi tehnologijami. V Avtomobilnosti smo preverili, kako nas lahko le-te ujamejo.

Z Darsovimi nadzorniki smo se postavili ob vozišče in z mobilno kamero snemali vozišče in avtomobile. Cestninski nadzornik Lovro Zupančič pravi: “Prav vsako vozilo, ki se pripelje mimo, kamera zazna. Če sistem zazna, da avtomobil nima veljavne vinjete ali pa je sploh nima, gremo za njim in ga ustavimo.” Med našo reportažo smo nemudoma naleteli na voznika s slovenskimi registrskimi oznakami, ki se je po avtocesti vozil s pretečeno e-vinjeto. Darsova patrulja pa ne skenira registrskih tablic le statično iz zasede, ampak tudi med vožnjo. Če avtomobila z neveljavno vinjeto ali brez vinjete Darsovi nadzorniki na cesti ne morejo ustaviti, na primer zaradi prehitre vožnje, imajo možnost pošiljanja obvestila in kazni tudi po pošti.

Ker tehnika ob optičnem branju registrskih oznak ni vsemogočna, mora nad vsem še vedno bedeti pozorno človeško oko. Kot na Darsu radi rečejo, “morajo preverjati resnico.” Slika, ki jo posname kamera, jim omogoča, da ročno preverijo registrsko oznako. Včasih je kakšna oznaka slabše vidna. Oznako lahko v sistemu popravijo ročno, sistem pa jim samodejno izpiše veljavne podatke aktivne letne vinjete. “Preden začnemo voditi postopek, moramo preveriti, ali so podatki pravilni ali napačni,” pravi Zupančič.

Večina kršiteljev je tujcev

95 odstotkov kršiteljev je tujcev in prav tem je v prvi vrsti namenjena patrulja cestninskega nadzora, ki napotke dobiva tudi od dispečerja, neposredno iz operativnega centra.
V cestninskem nadzoru v operativnem centru cestninskega nadzora, ki je raven 1, cestninskim nadzornikom na terenu, ki so raven 2, javljajo potencialne kršitelje. Slednje tako izsledijo na avtocesti in jih obravnavajo.

Vodja Službe za cestninski nadzor na Darsu Dean Polc je pojasnil, da če jim tujcev ne uspe ustaviti na ozemlju Republike Slovenije, jih je v nadaljnjih korakih težko kaznovati. "Vse tretje države, ki niso članice EU-ja in tudi nekatere članice EU-ja, ne omogočajo izmenjave podatkov o lastnikih tovornih vozil, zato terenski nadzor opravljamo ves čas," pravi Polc.

Nadzor s kamerami tudi na daljavo

V Avtomobilnosti smo si ogledali tudi bazo, operativni center, v katerem iz zaledja – posredno in neposredno – spremljajo dogajanje na terenu. Takoj smo radovedno zastavili vprašanje – predvsem zato, da si ga vam samim ne bo treba. "Ali vas je mogoče v nadzornem centru pretentati?" Polc priznava, da so vozniki zelo inovativni: "Na različne načine se skušajo izogniti plačilu cestnine v skladu z zakonom. Glede na to, da problematiko plačevanja cestnine poznamo do zadnje podrobnosti, je goljufanje praktično nemogoče."

Izkušnje s poskusi goljufij so bile namreč v mislih snovalcev slovenskega sistema za nadzor nad plačevanjem cestnin. Tako je sistem sposoben poleg registrske označbe samodejno prepoznavati tudi znamko, model, letnik in celo barvo vozila ter pri slovenskih registracijah pridobljene podatke tudi primerjati z registrom motornih vozil.

Postopek nadzora je skoraj povsem avtomatiziran. Fotografija vozila, pri katerem nepravilnost ni zaznana, namreč do Darsovih nadzornikov niti ne pride. Pri Darsu se ukvarjajo le s težavami oziroma "ugotavljanjem resnice".

Za ta namen imajo na celotnem avtocestnem omrežju postavljenih kar 19 kamer v produkciji, s katerimi lahko do podrobnosti preverijo pravilne podatke o vozilu, osebnem ali tovornem.

"Celotni sistem je zasnovan na podlagi umetne inteligence, kar pomeni, da se na podlagi popravljenih napak sistem sam uči in po določenem številu popravkov v nadaljevanju pravilno prepozna to isto registrsko tablico in celo vozilo," dodaja Polc.

Več voznikov prejelo kazen 4000 evrov

Najpogosteje izrečena globa je 300 evrov, obenem pa vam bodo pri Darsu zaračunali tudi retroaktivno vinjeto, za katero bodo poskrbeli, da bo najugodnejša glede na vaše pretekle "brezvinjetne" vožnje.

Položaj se lahko dodatno precej zaplete, če brez vinjete na avtocesto zapeljemo večkrat. Polc pravi, da take primere zaznavajo vsak dan. Če se na primer peljete iz Maribora proti Kopru, vas bo zaznalo pet nadzornih kamer. Vsaka nadzorna kamera posname prehod mimo točke nadzora. Podatki se zapišejo v nadzornem sistemu, cestninski nadzornik pa je pri svojem delu na te prehode pozoren. Njegova naloga je, da ugotovi, ali ste med tem časom zapustili avtocesto ali ne. Polc pravi: "To pomeni, da če niste zapeljali z avtoceste, ne glede na to, koliko kamer vas je zaznalo, boste dobili eno globo v višini 300 evrov. Če pa zapustite avtocesto in se še isti dan vrnete proti Mariboru, je to vnovična kršitev, saj ste se spet vključili na avtocesto. Ponovno niste preverili, ali imate za vozilo veljavno vinjeto, in to sta nov prekršek in nova globa." Najvišja globa, ki so jo izrekli, je po besedah sogovornika 4000 evrov, to pa je tudi najvišja globa, ki jo lahko izrečejo.

Poskus brezplačne vožnje po slovenskih avtocestah se torej z 99-odstotno verjetnostjo ne bo izšel. Elektronski sistem cestninjenja je nadzorniku namreč olajšal delo tudi tedaj, ko so vremenske okoliščine manj prijazne. Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost.