Čeprav po ugotovitvah raziskave, v kateri je sodelovalo 5.622 voznikov iz 15 evropskih držav in so jo opravili v okviru preventivne akcije »Pripravljeni na pot, varno v cilj« podjetja Goodyear Dunlop Europe, slovenski vozniki sodijo med tiste, ki se odpravljajo na pot dobro pripravljeni, marsikdo pozabi na katero izmed preventivnih, a za pot pomembnih malenkosti oziroma ukrepov.

Razdalje izstopajo iz vsakodnevnega povprečja
Pot na dopust po navadi izstopa iz vsakodnevnega povprečja uporabe avtomobilov, še posebej v Sloveniji, kjer je dnevna migracija omejena na krajše razdalje. To pomeni, da bosta tako avtomobil kot tudi voznik izpostavljena večjemu izzivu. Kar 50 odstotkov evropskih voznikov, ki se bodo na pot podali z avtomobilom, namreč predvideva, da bodo med počitnicami naredili več kot 1.000 kilometrov, vsak četrti pa celo več kot 2.000 kilometrov.

Za takšno pot je treba toliko več pozornosti nameniti preventivnemu pregledu vozila, ki ga v želji, da bi se čim prej odpravili na lepše, vozniki prepogosto opravijo površno ali pa sploh ne. Tako ne preseneča podatek, da se kar 32 odstotkov okvar pojavi med potjo na dopust. Nekatere med njimi so le manjša neprijetnost, ki povzroči malce slabe volje ali neudobja na poti, nekatere pa lahko povzročijo neljubo prekinitev potovanja.

Redno vzdrževanje in preventiva za varno pot
Tisti vozniki, ki tudi med letom skrbijo za redno vzdrževanje, imajo pred odhodom na pot seveda manj skrbi, nekatere preventivne ukrepe pa naj bi opravili vsi. Med takšne sodijo pregledi stanja olja v motorju, količine hladilne tekočine, tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel in tlaka v pnevmatikah. Zadnje je toliko pomembneje, ker bo avtomobil zaradi polne potniške zasedbe in dopustniške prtljage verjetno dodatno obtežen.

Prav pri prtljagi je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, ki lahko vplivajo na varnost potovanja. Paziti je treba, da avtomobil ni obtežen čez dovoljeno obremenitev, saj teža ne vpliva le na porabo goriva, ampak tudi na vozne lastnosti. Na strešni prtljažnik je treba naložiti lažjo prtljago, da ta čim manj vpliva na težišče vozila. Pri nalaganju v prtljažnik je treba težje kose porazdeliti glede na zasedenost potniške kabine ter jih pomakniti čim bolj proti zadnjim sedežem, nad zadnjo os vozila. Pri vozilih, kot so, na primer, karavani in enoprostorci, je vsekakor priporočena uporaba zaščitne mreže, ki prepreči »potovanje« prtljage v potniško kabino ob zaviranju.

Na pot le spočiti
Dodatna obremenitev pri avtomobilih, ki nimajo samodejnega uravnavanja snopov žarometov, pomeni, da je treba poskrbeti za prilagoditev le-teh, da ne slepijo preostalih udeležencev v prometu, še posebej pri potovanju ponoči. Pri izbiri časa potovanja je treba upoštevati različne dejavnike, ne le vremenske, ampak tudi siceršnji bioritem voznika, možnost izmenjave voznikov in predvideno gostoto prometa, ki jo napovedujejo strokovnjaki.

Vsekakor je ob pripravah vozila treba pomisliti tudi na pripravljenost voznika. Kljub želji po čim hitrejšem odhodu, hitenju iz službe, pakiranju prtljage … je boljše oditi na pot kakšno uro pozneje, kot pa sploh ne priti na cilj zaradi okvare vozila ali prometne nesreče. Da bi se izognili nesreči, strokovnjaki priporočajo tudi redne postanke na poti, vsaj na vsaki dve uri vožnje oziroma takoj, ko se pojavijo prvi znaki utrujenosti ali nezbranost, ki jo lahko povzročijo tudi visoke temperature. Raziskave namreč kažejo, da imajo visoke temperature v potniški kabini na voznika podoben učinek kot višja raven alkohola v krvi. Klimatska naprava tako ni le stvar udobja, ampak tudi varnosti.