Glede na temperature in letni čas je bilo le vprašanje časa, kdaj se bomo v oddaji Avtomobilnost spet posvetili motoristom. Preteklo pomlad smo se lotili teme, kako mora biti motorist oblečen. Vsako pomlad poskušamo najti sveže ideje, da v resnici povemo stare vsebine. Kar zadeva motoriste, je statistika ves čas enaka, prav tako vzroki prometnih nesreč ostajajo enaki že zadnjih 20 let.

"Kako motoristom povedati nekaj, kar že dobro vedo, ampak tega ne upoštevajo. Kako se pravilno pripelje v ovinek, kako se pelje dinamično, a ne prehitro, kaj se v motoristovi glavi dogaja, da vozi še hitreje …" se je med pripravo televizijskega prispevka spraševal avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez.

Kriv je človek
Statistika namreč razkriva, da smo za večino nesreč krivi ljudje sami. Pri motoristih so najpogosteje vzroki neprilagojena hitrost, napačna smer vožnje in to, da ne preverijo vsakič, ko zapeljejo na prednostno cesto. Žal je tudi alkohol še vedno prisoten, kar je povsem nerazumljivo, saj motoristi vedo, da so daleč najbolj tvegana skupina udeležencev v prometu. Statistika kaže eno sliko in že nekaj časa nas je zanimalo, kaj so v resnici dejavniki, ki niso zbrani samo na osnovnem zbiranju podatkov, ki jih zbere policija, ko prispe na kraj nesreče in na primer zapiše, da je vzrok smrti motorista neprilagojena hitrost.

Zato smo govorili s strokovnjakom za prometne nesreče motoristov z javne Agencije za varnost v prometu (AVP) Robertom Sušanjem, ki je tudi presojevalec. Sušanj je tudi sam dolgoletni voznik motociklov, ki priznava, da še po 30 letih vožnje motornega kolesa na novo odkriva skrivnosti vožnje, predvsem pa nevarnosti, ki prežijo na motoriste. V prejšnji službi je na lastne oči videl posledice in napake pri motoristih. Moral je tudi obveščati svojce, da je bil motorist ali motoristka udeležen oziroma udeležena v prometni nesreči. "Te prizore je težko pozabiti. Zato sem vesel, da imam možnost presojati in ugotavljati, kaj je bil vzrok prometne nesreče in s tem pomagati izboljšati varnost motoristov na cestah. Zanima me, kaj je pravi vzrok za prometno nesrečo. Zanima me konkretno ravnanje motorista," pravi sogovornik.

Formulacija neprilagojena hitrost ga ne zadovolji
Formulacijo neprilagojena hitrost oblikujejo policisti, kar je pravna definicija prometne nesreče. Našega sogovornika pa zanimajo praktični vzroki nesreče. Pri svojem delu ima več svobode, da jasno reče jasno bobu bob. Zanima ga, zakaj je motorist ravnal tako, kot je. Zanima ga zgodba, kdo je bil motorist, s kakšnim motorjem se je vozil, na kakšni vožnji je bil. Tako lažje razume njegovo ravnanje. "Zato lahko po nesreči z visoko mero verjetnosti ugotavljam vzrok nesreče. Moj pristop je analitičen. Skušam zaznati ponavljajoči se trend napak, kar dolgoročno lahko prinese spremembe pri usposabljanju motoristov in prilagoditvi programov, da bodo motoristi varnejši," pravi Sušanj in opozarja, da se moti, kdor misli, da v prometnih nesrečah umirajo divjaki z močnimi motorji. "V večini primerov so to povsem običajni motoristi, ki so pripravljeni spoštovati prometne norme in pravila, v določenem kritičnem trenutku pa niso bili kos situaciji. Ravnali so v nasprotju s tistim, kar motoriste učijo v šolah varne vožnje," pravi strokovnjak.

Drugi del vožnje nevarnejši
Razložil nam je, da se večina nesreč zgodi popoldne, po daljši vožnji. Dopoldne smo osredotočeni, pozorni, pazimo na svoj sedežni položaj. Popoldne pa smo bolj sproščeni, kar nam daje lažni občutek, da nam gre vse kot po maslu, da se nam nič ne more zgoditi, da obvladamo motor.

Vožnja v paru predstavlja tveganje
Še ena izmed pogostih napak je vožnja v skupini ali v paru. "Za manj izkušenega motorista je podzavestni pritisk biti primerljiv. Pogosto manj izkušeni voznik, ki vozi v skupini ali paru, pretirava. Vozi v nasprotju s svojimi sposobnostmi. Vstopanje v ovinke, linija vožnje, nepravilno zaviranje, pretirano zaviranje v položaju, ko je motorno kolo nagnjeno iz svojega ravnotežja ... Vse to vodi v zdrs motornega kolesa," pravi Sušanj.

Gre za praktične napake, ki se jih da odpraviti z intenzivnim treningom. Motor je še vedno konjiček, vozimo ga v prostem času. "Če imajo otroci 1. šolski dan 1. septembra, ga imamo motoristi 1. marca, ko gremo spet v šolo in veščine vožnje z motociklom pridobivamo na novo," pojasni sogovornik, ki smo ga prosili, da bo startu sezone svetuje motoristom, kaj morajo storiti, da bodo na cesti varnejši.

Ključnega pomena je vadba. Sogovornik svetuje, da izkoristite vse mogoče priložnosti za delavnice varne vožnje. Obstajajo kakovostne, plačljive šole varne vožnje. Vse veščine je treba po zimskem obdobju mirovanja spet pridobiti nazaj.

Omejite kilometrino
Sušanj je postregel še z enim pomembnim nasvetom. "Po obilnem kosilu postajamo bolj utrujeni, sproščeni, predvsem pa prepričani, da vse obvladamo. To je kritično obdobje, ki odstopa pri slovenskih motoristih. Nezavedanje svojih meja. Sam pri sebi opažam, da so po 350 kilometrih vožnje reakcije pozne. To mi da povratno informacijo, da nisem popolnoma pri stvari. Zato sem svojo kilometrino omejil na 300 kilometrov na dan."

Kar nekaj prometnih nesreč se je zgodilo, ker vozniki niso poznali meja in so tok dogajanja prepustiti usodi. Imeli so možnost nagniti motor v ovinku, ob zaviranju, a tega niso bili sposobni. Zato sogovornik tako poudarja, da morajo motoristi poznati meje, te pa lahko spoznajo zgolj v nadzorovanem okolju pod nadzorom inštruktorja. Vsi drugi so v veliki zmoti.

Kateri pa so tisti parametri, ki se jih pri AVP-ju ob prometni nesreči lotijo? AVP te presoje namreč izvaja že nekaj let. Prednosti so, da je na kraju nesreče tudi presojevalec prometne infrastrukture, ki pregleda stanje ceste, prometno signalizacijo, preplastitev asfalta. Vse, kar bi lahko vplivalo na prometno nesrečo. "Sam ugotavljam ravnanje motorista, glede na sledi in poškodbe motornega kolesa poskušam ugotoviti dinamiko. Najboljši sogovorniki so prometni policisti, ki sami vozijo motorno kolo vsakodnevno in za službene potrebe ter se dnevno srečujejo z okoliščinami. Danes je slovenska prometna policija na zelo strokovni ravni," pojasnjuje sogovornik, ki pa s svojci praviloma nima stika. "Kraj prometne nesreče obiščem po nesreči. Stikov z domačimi nimam, razen če naletim na koga na kraju, ko na primer prižigamo sveče." AVP je že letos v svoje delo poskušal vključiti tudi zdravnike in psihologe. "To bi bila dobra povratna informacija, vendar pa so ti omejeni zaradi razgovorov s svojci, dokumentacije. Sodišče namreč vodi svoj postopek," končuje Sušanj.