Pred pogovorom si je Adam Lambert ob brezskrbnem požvižgavanju čudaške melodije brez zadrege ličil oči, njegova osebna svetovalka je na kavču pod oknom reševala križanko, sam pa sem pogled raje zadržal ob plazmi, kjer so tekle televizijske novice. Presenetljivo nestresno. Lambert je na dobri poti, da še letos preseže znamko skupno šestih milijonov prodanih kopij njegovih treh albumov. Adam Lambert je prvi odkriti homoseksualec v vsej zgodovini industrije zabave, ki mu je uspelo (s prejšnjim albumom Trespassing, 2012) osvojiti vrh ameriške albumske lestvice.

"Kako si/kako si ..." čisto na začetku. "V redu, super/v redu, ni problema." Takoj zatem pa še: "Si tukaj stalno, in/pa ti, si komaj prispel?" Adam je takoj pojasnil, da je še malo utrujen od spremembe časovnega pasu po sinočnjem preletu oceana, sicer pa, da je v redu, da je imel v zadnjih tednih dovolj časa za počitek in pripravo na zgoščeno medijsko akcijo takoj po izidu svojega tretjega albuma The Original High in tudi pred njim. Obenem se zelo veseli prvih lestvičnih izidov po premieri svojega novega solističnega, pri čemer je prej veliko nastopal tudi kot pevec pri prerojenih Queenih. Mimogrede, aktualni album The Original High je debitiral na 3. mestu ameriške lestvice in na 8. britanske. Promocijske obveznosti ga bodo čez tri dni ponesle v Stockholm, takoj zatem za dva dni v Berlin in nato nazaj v London, kjer je nastopil tudi v nekaj televizijskih šovih, še najbolj zaznavno v pogovorni oddaji Chatty Show, ki jo vodi komik Alan Carr.

"Si pripravljen," ga vprašam, ko končno pristane na naslanjaču nasproti in začne strokovno preslikavati mojo opravo vedoč, da sem ga prej sam. "Sem, seveda, me boš spraševal, kaj posebnega," ga zanima. "Nisem imel namena, razen če si to posebej želiš," mu pojasnim. "Veš kaj, vprašaj me kar koli, če ti povem po pravici, mi je čisto vseeno, o čem se bova pogovarjala. Tako ali tako me največkrat sprašujejo po bizarnostih. Pa saj ko te gledam, že vidim, da boš sestavil in objavil nekaj, kar bo v redu."

"Veš, da je bilo edino, kar sem se spraševal, to, ali si tudi takole, ko nisi na odru, popolnoma sproščen, dobrovoljen in samozavesten," ga začenjam nagovarjati, da naj res v nadaljevanju vse poteka v prijateljskem ključu. "Če sem iskren, to, kar počnem na odru, je moja služba, to imam neizmerno rad in uživam v nastopanju, drugačnega se sploh ne predstavljam. Od nekdaj je tako. Medtem ko sem tudi med znanci in prijatelji enako med najglasnejšimi. Včasih okolici celo malo težim, a sem se v zadnjem času, vsaj zdi se mi tako, kar malo umiril, se mi zdi," iskreno pojasni Lambert.

Začniva pri novem albumu. Ta je bil ustvarjen tam, kjer si že snemal, in s producenti, s katerimi si že sodeloval. Marsikdo bi po tem sklepal, da se se Adam Lambert z The Original High nekako vrača?
Hm, ne pa se ne! Tokrat je zelo drugače, drugačen je zvok in še marsikaj drugega. Znan sem zadnjih šest let, od (American) Idola. Se pravi, ta album zveni drugače in obenem zrcali raven, do katere sem prišel kot osebnost; hkrati gre za sodelovanje z novo založbo, novim menedžmentom, na neki način gre za nov začetek. Seveda se ne pogovarjava o tem, da se je spremenilo to, kdo sem, pa čeprav kot zabavljač težiš k temu, da se ne bi ponavljal. Martin Max in Shelback, ki sta bila tudi izvršna producenta tega albuma, sta sodelovala tudi že na mojem prvem albumu, tako da je bila vrnitev v njun studio po štirih, skoraj petih letih nekako domača, to je res. In ko sem imel prvi pogovor z njima, sta mi takoj rekla: veš, zdiš se nekam drugačen kot pred leti. Da, sem jima rekel, zdi se, da se je veliko stvari v zadnjem času res premenilo. Sem starejši, v vlogi, ki sem jo sprejel, se počutim precej udobneje in navsezadnje se vse to pozna tudi v pesmih, ki smo jih posneli.

Je bila pesem Ghost Town takoj izbrana za nosilno temo tega albuma?
Ne, sploh ne. Ta je bila posneta šele v drugi polovici snemalnega ali ustvarjalnega procesa. Zdelo se mi je, da njegovi trije strukturni deli dobro odslikavajo tako rekoč vse meje sodobnega popa. Ali drugače, če me vprašaš, katere žanre smo zmleli na The Original High, ti priznam, da niti ne vem. Gotovo je, da smo povzemali različne stvari: veliko je houseritmov, album je prežet z R&B-popnavdihi, tudi bolj veličastne balade, ki jih imam rad, niso izostale. No, in Ghost Town je dobra, vpadljiva, energična mešanica vsega tega. Razpon med žvižgajočim delom, gradacijo skladbe in refrenom pa je še kar edinstven. Vsaj upam, da je.

Glavna odlika albuma je prav dinamika skladb, se strinjaš?
Značaj albumu dajejo pesmi, ki so po strukturi zelo dinamične, ti pritrjujem. To pomeni, da se začenjajo tiho, potem pa rastejo, se razcvetijo in se nato spet umirijo ter po tem vzorcu naprej. Veliko je torej zvokovnih vzponov in padcev, kar ustvarja to pomembno lastnost.

Ob tem sva takoj zelo blizu opusu legendarnih rockerjev Queen, s katerimi si še posebej povezan. Kako se počutiš v družbi Briana Maya in Rogerja Taylorja ter Rogerjevega sina, ki je v vaši zasedbi basist? Kako se počiti mladi idol v bratovščini z veterani?
Sijajno, res dobro. S Queeni sem prvič nastopil prav na American Idolu. V resnici sem, to je bilo še prej, šel na avdicijo z American Idol s pesmijo Queenov. Da, gre za en lep sklenjen krog. Tisto prvič s Queeni skupaj na odru je bilo pa noro. Zelo smo se odrezali, Brian in Roger sta bila navdušena, sam pa sem si, saj si lahko misliš, kot gledališčnik že od zgodnjega otroštva in pevec že od trenutka, ko vem zase, želel posnemati Freddieja Mercuryja. Kdo pa si ga ne? In njihove pesmi ... pa saj veličastnejšega gradiva za pevca skoraj ni. Si lahko misliš, kako se mi je vrtelo v glavi, ko sem lahko nastopal z njima? In kmalu zatem sem občasno nastopal z njima, pred dvema letoma pa smo v Las Vegasu izvedli velik šov in nato smo bili že na turneji! Občinstvo me je sprejelo izjemno, pa čeprav sem rezerva za Freddieja Mercuryja in tako bo ostalo za vedno. Da sem pevec Queenov, se lahko pretvarjam le do določene stopnje. Toda še za milimeter višje me pri tem vselej spravita Brian in Roger. Onadva imata edina na svetu pravico do tega. Nismo vrstniki, seveda nismo, toda rockerji so zelo mladi po srcu. Ti dve sablji pa še posebej (smeh). Razumemo se odlično in v tej navezi resnično uživam.

Kako pa to dvojno medijsko pojavnost združuješ v eno, ali se trudiš biti danes izključno solist in ne želiš niti slišati za vpletenost v delovanje Queenov ali je kako drugače?
Ni skrivnost, da me je to pred leti še malo skrbelo. O, kaj bodo rekli ti, kaj drugi, kako bom združeval dva svetova, dve vrsti občinstva? A sem si nato kmalu rekel, kaj pleteničiš in si zapletaš življenje. Zdaj vidim, da so te neznanke resnično odveč. Zdaj promoviram soloalbum, akcije s Queeni pa so dopolnilo. Ali drugače: pomembno se mi zdi, da komuniciram z vsemi, to me veseli in me nikakor ne utruja. Twitter in ta spletna povezanost z občudovalci na vseh koncih sveta sta kot ustvarjena zame. Pametnega telefona nimam v roki - edino zdaj, ko pridelujeva intervju in ko tega nadomesti mikrofon, sicer pa ves čas. Zame je to zabava, ki me sprošča.

Pred leti sem Nila Rodgersa vprašal, kdo je prihodnost svetovne pop scene, in rekel mi je, da si to ti ...
Kako lepo od njega. Nile je zelo pomemben človek. Veliko me je naučil - tudi to, kar sem izkusil pred meseci, se pravi selitev iz ene k drugi založbi. Nile je človek z zlatimi nasveti. Da, na prejšnjem albumu je sodeloval pri eni skladbi. In ujel sem ga prav na Twiterju, kar je zanimivo. Predtem ga nisem poznal. Sam Sparrow in jaz sediva v studiu in se sprašujeva, ali ni občutje, ki ga daje ta posnetek, podoben funky-discu Rodgersovih Chic. Daj, pokliči ga, naj pride odigrat kitaro, da jo dodava. Samu nato odgovorim, da ga ne poznam, kje naj ga najdem? Tvitni mu in mogoče se javi. In se je res (smeh), juhuhu! Čez dva tedna smo bili prav tam že trije. Nile je prišel, ves vesel in pozitiven, odigral popolno, obema nama s Samom odpredaval dragoceno lekcijo o tem, za kaj v tem življenju pravzaprav gre - vrhunsko in to je bilo to. Shady je dobra pesem, res jo imam rad. Pozneje sva se z Nilom še večkrat srečala. Skupaj sva nastopila tudi na posnetku Lay Me Down, ki je objavljen na zadnjem Aviciijevem albumu. Odličen funkykomad, všeč mi je. Nile pa, za vedno, top mož.

Stanuješ v Kaliforniji, še vedno?
Da, v Hollywoodu, tam sem. Malo nad njim, že malo višje, saj veš, bazen in lep razgled in te stvari (smeh)! Tam uživam, dobro se imam, dobro se počutim, Hollywood je zame, nikjer drugje ni bolje.

Drugače pa, veliko veseljačiš naokrog, obiskuješ koncerte in zabave ipd?
Da, precej. Koncerte zelo sistematično. Partyje pa? Včasih jih še preveč, včasih se res malo znorim. Velik ljubitelj plesne glasbe sem, najsi bo disco ali pa techno, ki ju je mimogrede vse polno tudi na albumu The Original High. Pa saj je kul rejvat, mar ne. Moram plesati (smeh)!

Matjaž Ambrožič