In res. Na snemanje petih songov, ki bodo pristali na njegovem novem albumu, se je v legendarni studio Abbey Road prejšnji teden odpravil Andrej Šifrer. In to v družbi, za to priložnost, najtesnejšega sodelavca Janija Haceta, ki je soavtor melodij in aranžer ter producent.

Niti naslov niti natančen čas izida omenjene nove plošče Andreja Šifrerja za zdaj še nista znana. Andrej dodaja, da bi si želel, da bi jo predstavil na jesen. Zelo dobro pa je znano, da je Andrej Šifrer skoraj vse svoje albume posnel na tujem, predvsem v Angliji, in da na njih praviloma sodelujejo številni tuji glasbeniki, med katerimi so tudi zelo zelo slavna imena. Ne nazadnje sem imel ob zadnji priložnosti - z Andrejem sva predtem, po moji neslavni zaslugi, izpadla v tekmovanju teniških dvojic na neuradnem turnirju glasbenikov na Bonifiki pred kakim desetletjem - možnost slediti Šifrerju v Cankarjevem domu, kjer mi je predstavil svojega tedanjega koncertnega gosta - ameriško legendo pop-rocka Christopherja Crossa. Zdaj torej že velja - na zmenek z Andrejem Šifrerjem raje z rockovsko enciklopedijo po pazduho kot pa brez te! Vseeno je bil tudi za Andreja Šifrerja to prav prvi obisk studiev na Abbey Roadu.

"So znanstva, ki jih vzgajaš in jih zalivaš. Med njimi so znanci in prijatelji, s katerimi sicer ne sodeluješ redno, a vseeno. Med njimi je Dean Ross, ki sem ga spoznal na koncertu Lene Lovich tu v Londonu pred 34 leti. Dean je bil pozneje producent moje plošče Nove pravljice, ki je najbolj znana po pesmi Ostani z nami. Nato sva se redno videvala, večkrat me je obiskal tudi v Sloveniji, ki sem mu jo z veseljem razkazal. Pozna tudi moje otroke in kmalu bo tudi že vnuke. Dean me je predstavil producentu Robu Cassu, s katerim sem tudi že sodeloval. Vseeno za tisto sodelovanje priznam, da je bilo nekako ponesrečeno. Dean si je zato skrivoma prizadeval, da bi vajo z Robom vseeno enkrat ponovili. Rob Cass je pred časom montirnico na Abbey Roadu spremenil v še en manjši studio - in ta je v teh dneh rezerviran za moj novi projekt," pripoveduje Andrej Šifrer in nadaljuje: "Zamisel, da bi snemali na Abbey Roadu, se mi je zdela veličastna. Priznam, da je ime Abbey Road zame nekako čarobno. To zelo verjetno velja tako za mojo generacijo pa seveda tudi za generacijo glasbenikov, ki je še starejša itd. Ne nazadnje to dokazuje tudi množica tu spredaj pred vhodom v studie, kamor vsak dan prihajajo desetine turistov, ki želijo ujeti spominsko prečkanje te vsem znane zebre. Ko sem o datumu najinih zmenkov za snemalne seanse po telefonu obvestil Janija, ki je, mimogrede, največji navdušenec nad Beatlesi med slovenskimi glasbeniki, mi je po trenutkih gromke tišine odgovoril le: 'Reci, da se zafrkavaš!'"

Jani Hace, najizkušenejši slovenski baskitarist ter avtor in producent (prvič sem ga poslušal kot člana zasedbe Markus 5 še na Novem Rocku leta 1984, nazadnje - že skoraj poldrugo desetletje je tudi član Siddharte - je prav s svojo matično skupino pred dvema letoma snemal v Los Angelesu: "Los Angeles je bil sijajna izkušnja. Zdaj vem, da lahko tudi z ljudmi, ki dejansko izhajajo iz okolja, kjer je doma vse to, kar pravzaprav počnemo avtorji popularne glasbe, lepo in enakovredno sodelujemo. Ravno v studiih na tujem se potrjuje, da glasbeniki dihamo enako. Pristopi so lahko različni, nikakor pa ne zelo različni. Od nekdaj pa je zame ta britanska scena poseben fetiš. Res si nisem mislil, da bo kdaj lahko snemal prav tu. Zato sem se s toliko večjim navdušenjem lotil stvari, ki sva jih z Andrejem potrebovala za na pot. To so bili nekakšni demoposnetki, mogoče še manj kot to. Moja zamisel je bila, da bi v nove songe moral vmešati tudi nekaj retroprvin, obenem pa: Andrej Šifrer mora zveneti moderno," je na pomenku v tihem atriju studiev na Abbey Roadu razmišljal Jani Hace, ki je razpoloženje na Abbey Roadu in posledično vznesenost ter kar kanec treme, ki jo je začutil, primerjal s prihodom na največji oder.

Jani z Andrejem Šifrerjem na ta način sodeluje prvič. Pred meseci sta bila Andrej in Jani povezana le prek Alenke Godec. Jani je za Alenko snoval sveženj novih pesmi in je Andreja poprosil za besedilo za enega izmed songov.

Nazaj v studio, nazaj na delo. Glasba na novem albumu Andreja Šifrerja bo spevni, zvokovno polni country-pop-rock. Tisto nekaj malega dveh songov v nastajanju, kar sem imel priložnost slišati, je na mah prepričalo. Enako navdušeno - in virtuozno - se je tisto popoldne nad kitarska sola pri dveh Andrejevih novih skladbah odzval tudi slavni Richard Thompson, eden izmed pionirjev folk-rocka, ustanovni član skupine Fairport Convention, Andrejev dolgoletni prijatelj in sodelavec. Tudi Richard se je strinjal, da je obisk studia na Abbey Roadu, tako kot za vsakega glasbenika, posebno doživetje.

Vzdušje v mali glasbeni tovarni na ulici Abbey Road v zahodnem Londonu je res sijajno, zelo spokojno. Slike na hodniških stenah spominjajo na obiskovalce studiev. Toda tokrat ne na obiskovalce, ki so bili tam na obisku kar tako, pač pa na glasbenike, ki so na Abbey Roadu ustvarili nepozabno. Ob vstopu v morda najslavnejši Studio 2 smo z Andrejem in Janijem naleteli na avstralskega zvezdnika Gotyeja, ki je prav tedaj snemal vokale za eno izmed pesmi, ki bo pristala na albumu njegovih prijateljev iz skupine Basics.

Za zdaj naj ostane pri tem - novi album Andreja Šifrerja bo prvo slovensko glasbeno delo, posneto na Abbey Roadu. Sliši se lepo - in tudi slišalo se bo - zelo dobro.