Momčilo Bajagić Bajaga se je s svojimi Instruktori po osmih letih vrnil z novim in kritiško dobro sprejetim albumom Daljina, dim i prašina, iz katerega so se v preteklih mesecih že izluščile največje uspešnice. Najbolj predvajana je zagotovo rockbalada "Ako treba, da je kraj", po priljubljenosti pa ne zaostaja niti etno obarvana "Mala uska haljina". V okviru turneje ob promociji novega materiala so se z velikim koncertom v Hali Tivoli ustavili tudi v Ljubljani.

Gušti in Ema ogrela z energičnim nastopom
Za ogrevanje je tokrat s svojo zasedbo poskrbel Gušti, kot so pred enim mesecem napovedali že na tiskovni konferenci. V svoj energični enourni nastop, ki ga je z vedno bolj izpiljenim glasom pospremila Guštijeva zadnja vokalna muza Ema Gargo, so vključili svoje največje uspešnice, na primer "Mine leto", "Vedno zame", "Igra", "Hoču neču" in presenetili celo s priredbo znamenite hrvaške novovalovske elektro popskupine Denis & Denis "Program tvog kompjutera".

Občinstvo izžvižgalo ljubljanskega župana
Bajaga i Instruktori so koncert začeli kar z naslovno skladbo novega albuma in v takšnem razpoloženju ambientalnih rockbalad z redkimi izjemami nadaljevali do konca nastopa. Občinstvo se je seveda najbolj razveselilo velikih starih uspešnic, kot je, denimo, "Verujem, ne verujem", med izvajanjem pesmi "Život je nekad siv, nekad žut" pa se je, na presenečenje vseh, na odru pojavil ljubljanski župan Zoran Janković, ki so ga pa ljudje v hipu izžvivžgali.

"Roke gor" in "dajmo, skupaj" brez pravega učinka
V seriji počasnejših in za povprečnega poslušalca ne najbolj prepoznavnih skladb se je občinstvo pričelo zibati precej počasneje in skoraj zdolgočaseno. Občasni Bajagovi motivacijski pozivi "Roke gor" in "Dajmo, skupaj!" niso imeli dolgotrajnega učinka, saj se je zdelo, da povsem dobro razpoložen ni niti sam. To se nam je dokončno zazdelo predvsem ob ne preveč strastni oziroma nedoživeti izvedbi njegovih najbolj udarnih skladb, kot je "Plavi safir". Dokaz, da koncert ni med najbolj uspešnimi, je tudi pretirano navdušenje nad njegovo sicer bolj za slovensko publiko rezervirano balado "Slovenačka reč".

Bajaga in Instruktori so se z odra prvič poslovili, ne da bi občinstvo posladkali s kakšno od svojih znamenitih akustičnih balad. Nazadnje so ljudi potešili s svojimi največjimi uspešnicami, med drugim "Kad hodaš", "Moji drugovi" in nekakšno reggae različico "Tamare".

Vzdušje je bilo neprimerljivo z Bajagovim zadnjim večjim koncertom na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, a se kljub temu vnovičnega snidenja v naši prestolnici veselimo, saj nam morajo slab okus malce popraviti. In verjamemo, da to tudi zmorejo.