Skupina je celo svojo kariero zgradila na vsem znanih countrypesmih, uspešnicah iz kabareta, obujanju zlatih let popevkarstva in rocka iz 80. let - na pesmih, za katere ne bi nikoli pričakovali, da bi jih lahko kdaj slišali v pankrock preobleki - toda z Me First and The Gimme Gimmes (krajše MFGG) je vse mogoče. In to so še enkrat poudarili sinoči, ko so se vrnili v Slovenijo, natančneje pod streho Katedrale Kina Šiška.
Deževno vreme je namreč pregnalo iz prvotno napovedanega prizorišča Gale Hale (podobno zaradi slabega vremena je v Kino Šiška prestavljen tudi jutrišnji koncert Flogging Molly) vse ljubitelje panka, zimzelenih uspešnic in humorja, ki ga pooseblja peterica svetovno uveljavljenih glasbenikov, ki združenim v MFGG popustijo vse zavore.
Člani zasedbe, ki so v coverskupino stopili leta 1995 in se poimenovali po istoimenski otroški knjigi, avtorjev Geralda G. Jampolskyja in Diane V. Ciricione, so bolj kot po delovanju v MFGG-ju znani po svojih osrednjih projektih. Polna Katedrala Kina Šiška, ki sicer ni bila po številčnosti raj za "stage dive", toda, kot se je izkazalo - vse se da, če je le volja - navdušeni obiskovalci niso ostali niti brez tega zadovoljstva na koncertu, je tako okoli pol enajstih zvečer le dočakala osrednje pankerje večera - v havajskih srajcah.
Glas in prvi bas kalifornijskih punkrockerjev Swingin' Utters (vse do letošnjega leta, ko ga je nadomestil Miles Peck), zdaj še vedno aktivni glas in kitarist pankovske superskupine Re-Volts ter eden izmed obrazov folk-punkrock zasedbe Filthy Thieving Bastards Spike Slawson je nedvomno eden izmed zaščitnih likov, brez katerih se koncert MFGG-ja niti ne more začeti, kaj šele potekati. Občinstvu je svoje vokalne razpone - kolikor mu jih dovoljujejo nabiti pankrock ritmi - predstavljal vse prej kot z oponašanjem izvirnih izvajalcev skladb, ampak s prefinjeno mero šova, humorja in parodije na samega nase. "Ali veste, kako me kličejo v Vegasu zaradi moje pričeske - lezbični Hitler," se je šalil na svoj račun Slawson.
Naj bo še tako otožna skladba v izvirniku, kot je Leavin' on a Jet Plane (ki jo je v izvirniku zapel John Denver), Slawson ob njej miga z boki, paradira od enega do drugega dela odra in pri tem daje vtis, da se neznansko zabava. "Smo edina skupina, ki dviguje 'džez rokice' celo noč," so se pošalili člani zasedbe, ko je Swanson začel še eno "show tune" priredbo Over the Rainbow, s katero je Judy Garland osvojila svet v Čarovniku iz Oza.
Parodija vsega in vsakogar je enostavno razživela Kino Šiška. Še Swansonovo soliranje na ukulelah, med njegovo interpretacijo Enjoy the Silence (Depeche Mode) in I Belive I Can Fly (R. Kelly), se je iz posmeha kaj hitro spremenila v iztočnico za glasno prepevanje - v pankrock ritmih, seveda.
Ko popustijo zavore Capu in Fat Miku
A vse še zdaleč ni na Swansonu, saj sta tik ob njem dva izmed najopaznejših obrazov pankrocka - na njegovi desni je svoje kitarske spretnosti s Kinom Šiška delil pevec zasedbe Lagwagon Joey Cape, na njegovi levi pa je norčije zganjal pevec NOFX Fat Mike (na basu). V ozadju je metal svoje bobnarske palice Capov kolega iz Lagwagona Dave Raun. Medtem ko je kitarsko vrsto dopolnjeval Scott Shiflett, sicer brat Chrisa Shifletta, ki ga poznajo predvsem oboževalci Foo Fighters in ki tudi nastopa z MFGG-jem, le da ga na tej turneji nadomešča Scott.
Prav Fat Mike, ki ga je slovensko občinstvo nazadnje videlo na lanskem Punk Rock Holidayu, je - kot je v njegovi navadi - prevzel večino interakcije z zbranimi. "Naša naslednja pesem je priredba," pa je bila ena izmed vodilnih niti Fat Mikovega dialoga. Med svojimi nagovori ni prizanašal nikomur. Capa je označil, da ni dovolj z mislimi pri skupini, preveč opitega obiskovalca je poslal "nazaj na Hrvaško" (s katero ima slabe izkušnje in je celo izjavil, da se tja ne bo nikoli več vrnil), vmes pa je vseskozi ponavljal "prozim".
Cape se je v pankrockovsko vzdušje že vživel ob ritmih sicer countryskladbe Jolene (ki jo prepeva v izvirniku Dolly Parton). Seasons in the Sun je preživel ob skakanju čez kolebnico. Ob Cabaretu (ki jo v izvirniku poje Liza Minnelli) je svoje kolege hladnokrvno zapustil, ker je moral oditi tja, kamor gre še cesar sam. A zakaj bi šel do tja peš, ko pa so ga lahko do tja po rokah nesli obiskovalci Kina Šiška. Prav oni so celoten večer (ob strogem nadzorovanju varnostnikov, ki so prišli s skupino) skrbeli za dodatne poglede proti odru, ko so se - eni bolj spretno kot drugi - podajali z glavo na roke prvih vrst.
Poljubi, čips, japonščina ...
Ob tem so svoje trenutke doživljali ob zvezdah večera. Dobili so priložnost, da s Fat Mikom ob bobnih grizljajo čips, zaplešejo v ritmu sambe s Slawsonom, si delijo čepico s Capom ali pa delijo poljube na lica Fat Miku. Ovir za občinstvo praktično ni, vse to pa spodbujajo MFGG z repertoarjem, ki sega do njihovega zadnjega albuma, v katerem so se pogumno lotili prirejanja japonskih pesmi - eno izmed teh so predstavili tudi v Kinu Šiška - Hero. "Zagotovo ste razumeli vse, kar sem zapel," se je pošalil Slawson.
Na koncu prekratko?
"Ljubljana, vi me dopolnjujete," je v Slawson v slogu Mika Myersa v vlogi Dr. Evila (Vohun, ki me je nategnil) nagovoril Kino Šiška, preden so se prvič poslovili od občinstva s pankovsko različico Boyz II Men End of The Road. Po glasnem skandiranju zbranih so se vrnili nazaj. "Hočete še eno pesem? OK, odigrali bomo sicer tri, ampak odigrali bomo še eno," se je na oder vrnil Fat Mike.
Večer, ki je ob manj kot triminutnih skladbah pustil številne še v pričakovanju nadaljevanja, se je tako sklenil s Come Sail Away (v izvirniku izvajajo Styx) in ob prepevanju znanih refrenov uspešnic ter norijo, kakršno pričarajo pankovska gostovanja pri nas.
Več utrinkov pa smo za vas pripravili v spodnji fotogaleriji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje