Izak in Rami si posnetke pošiljata kar prek spletne pošte in vsak na svojem koncu Evrope ustvarjata, dopolnjujeta, pilita. Foto: Anže Godec
Izak in Rami si posnetke pošiljata kar prek spletne pošte in vsak na svojem koncu Evrope ustvarjata, dopolnjujeta, pilita. Foto: Anže Godec
Rami Helin, TDB
Na Finskem bo album izšel prihodnje leto. Foto: Anže Godec

Zasedbo je pred časom pod okrilje vzela glasbena založba Caldron Soundwerx iz Misurija v ZDA, saj so popolnoma prepričali direktorja Scotta Martineza. "Pesmi so inteligentne, gredo hitro v uho in so unikatne, kar se tiče aranžmajev," je dejal ob podpisu pogodbe. Zasedba je svojo prvo ploščo pri nas izdala marca, prihodnje leto bo izšla še na Finskem, na voljo pa bo tudi na spletu, je v pogovoru za MMC pojasnil pevec Izak Košir.

Košir je v pogovoru med drugim dejal tudi, da recept za uspeh zagotovo ni to, da pojejo v angleščini, poskušal pa je opisati tudi glasbeni slog skupine in še kaj.


Kakšen je vaš "recept za uspeh"? Kot kaže, imajo nekaj pri tem besedila v angleščini …
Recepta za uspeh ni. Samo če je recept za uspeh, da počneš vse ravno nasprotno, kot je siceršnji recept za uspeh. Vsaj to smo počeli mi, a nezavedno. V glavi sem imel jasno sliko, kako naj bi naša glasba zvenela, Rami je to vizijo nato še dodobra izpilil. Tudi z denarjem nismo varčevali, čeprav smo mislili, da se nam tako ali tako ne bo nikoli povrnilo. To, da so besedila v angleščini, pomaga le pri tem, da te razumejo tudi zunaj slovenskih meja. Gre za univerzalen jezik. A še zdaleč ni to neki recept za uspeh ... Samo poglejte, koliko skupin pri nas poje v angleščini - definitivno večji delež kot v slovenščini.

Nam lahko poveste kaj več o vaši prvi plošči Enfant Terrible? Koliko časa je nastajala?
Nastajala je kar nekaj časa, posneta pa je bila dokaj hitro. Začetki segajo v leto 2007, ko smo v Londonu snemali jaz, Neil Leyton in Rich Ragany. Takrat še pod imenom The Strays. Ta projekt se je nato z Ramijem Helinom iz Turku Romantic Movement prelevil v The Toronto Drug Bust in poleti 2008 smo snemali v Ljubljani. V mesecih pozneje smo posnetke z nekaj dodatnimi dosnemavanji miksali v Helsinkih. Letos marca pa je izdelek končno izšel, prihodnje leto bo uradno izšel tudi na Finskem, čez dober mesec pa bo na voljo tudi v ZDA oziroma na spletu (iTunes, Amazon.com, CD Baby itd ... ).

Ali gledate že v prihodnost, k novi plošči?
V prvih mesecih prihodnjega leta načrtujemo večji koncert z nekaj gosti v Ljubljani. Takrat bo na obisk spet prišel tudi Rami, ki že namiguje, da je čas za nov material in da bi se lahko spet malo zaprli v studio. Sicer si demoposnetke pošiljava prek maila. Nato dodajava, predlagava, ... V zadnjem letu je nastalo kar nekaj novih pesmi, je pa še cel kup nedokončanih iz prejšnjih let.

Kako bi opisali svoj glasbeni slog tistim, ki vaše zasedbe še ne poznajo?
Pa smo spet pri opisovanju glasbenih slogov (smeh). Nekateri pravijo, da smo blizu britanskemu zvoku in indie rocku, čeprav - po resnici povedano - našega zvoka ne pilimo žanrsko. Zadnje čase spet veliko poslušam bluz, tako da se lahko zgodi, da bo naslednja plošča povsem bluzovska (smeh).

Kateri glasbeniki vas navdihujejo? Katera glasba zadnje čase odmeva v vaših ušesih?
Tu bom govoril le v svojem imenu. Ne skrivam vplivov Davida Bowieja in The Rolling Stonesev, a to so izvajalci, ki jih imam nekako zasidrane v ušesih in so mi domači. Ko jih slišim, dobim tisti pripadniški, varen občutek. Če zaigram kakšno njihovo priredbo, mi pravzaprav skoraj ni treba razmišljati - besedila in akordi kar pridejo sami od sebe. Sicer pa zadnji teden veliko poslušam Hot Chip, pa novi album od Eskobars, New York Dolls in Jeffa Buckleyja zadnje dni veliko prek YouTuba.

Decembra se podajate na koncertne odre. Nam lahko razkrijete že kakšen koncertni datum? Boste segli tudi prek meja Slovenije?
Za zdaj lahko razkrijem tri koncertne datume - v petek, 3. decembra, bomo nastopili v Kinu Metropol v Celju, dan pozneje (sobota, 4. decembra) v kranjskem Subartu, 10. decembra pa bomo imeli v Mariboru (v ŠTUK-u) poseben skupni koncert s skupino Eskobars, ki se ga še posebej veselim. To bo noro. Z Juretom Lesarjem sva preigravala bluzkomade na vlaku, ko je odprl koncert Neila Leytona v Celju. Sva v istem "zosu".

Prihodnje leto - spomladi - je načrtovana turnejo po Finski, prihodnji teden gremo v Beograd (sicer snemat neko TV-oddajo - beri: playback), Amerika pa je za zdaj še predraga in stvari preveč zapletene, da bi vsi pustili vse, kar počnemo, in šli čez lužo za kakšen mesec, dva. Ko bomo dobili konkretno ponudba, pa se ji najbrž ne bomo uprli. Nekaj se tudi govori o Veliki Britaniji, a nerad širim govorice ... Počakajmo najprej na potrditve.