Koledovanje je star običaj, ki izhaja že iz predkrščanske dobe. Pomen besede koleda izvira iz latinske besede kalandae, kar pomeni začetek meseca. Ko je Julij Cezar leta 46 pr. n. št. določil, da novo leto nastopi 1. januarja, so calendae januariae pridobile pomen začetka leta. Prav v tem času, torej ob prehodu koledarskega leta, so koledniški obhodi najpogostejši, ob tem pa tudi izvajanje kolednih pesmi. Sporočilnost tega običaja je prinašanje sreče in blagoslova.

Katice so ženska vokalna skupina, ki je na slovenskem glasbenem prizorišču prisotna že več kot trideset let, natančneje od leta 1992. Njihova umetniška vodja je Petra Trobec. Z ubranim, večglasnim petjem prinašajo svežino in radost; vodi jih misel k povezovanju tradicionalnega s sodobnim; druži jih pestrost slovenske ljudske glasbe. Njihov repertoar temelji na poustvarjanju ljudskih napevov iz vseh slovenskih pokrajin, tudi z obrobja našega etničnega prostora; slišimo lahko torej tudi rezijanske, belokranjske, istrske in prekmurske ljudske pesmi. Del njihovega repertoarja pa so seveda tudi kolednice; voščilne ljudske pesmi, značilne za praznični čas, ki pa jih Katice predstavljajo koncertno in ne v okviru koledniških obhodov.

Nekaj smo jih slišali tudi v oddaji Prva vrsta: Miklavž, Dobro večer Bog daj, Sveti Jožef in Marija, Sveti dan je že minil, Koko more to biti, Mi smo prišli pa pojdemo, Slišali smo praviti, Oj, fijole, novo leto je, Včakali smo novega leta dan, Falen bodi in Vstanite moji bratci.