Francoski didžej, čigar pravo ime je Cédric Steinmyller, je izoblikoval svoj zvok na podlagi mešanja elektronskih ritmov in glasbil, ki so odigrani v živo. Navdih je črpal v klasikah švedskega housa. Prav od tam izvira njegov vzdevek. Ko so ga iskali, so vzeli v roke švedski slovar in zasledili besedo "klingande", ki pomeni mali zvok.

Uspešnica Jubel ga je izstrelila na evropski trg in mu omogočila nastope po Nemčiji, Švedski, Nizozemski, Belgiji, Avstriji, Romuniji, Švici, Veliki Britaniji, Irski in seveda rodni Franciji. Didžej prihaja v Slovenijo 12. junija, ko bo nastopil v ljubljanskem klubu Cirkus.

Pred njegovim prihodom smo z njim izmenjali nekaj besed.

V mladosti ste študirali glasbeno teorijo, dela katerega izmed ikonskih skladateljev (Bach, Mozart ...) imajo največ potenciala, da bi njihove kompozicije lahko pretvorili ali nadgradili z elektronskimi ritmi?
To je težko vprašanje. Iskreno ne vem. Menim, da ima sodobna glasba veliko potenciala - od gospela, džeza do soula. Rad imam Chopinove klavirske melodije, toda mislim, da so to težke kompozicije za pretvorbo v elektroniko.

Svoje sete nadgrajujete z vložki glasbil, ki jih glasbeniki odigrajo v živo. Med njimi sta saksofon in klavir. Kako to, da vas običajne glasbene strukture, ki jih slišimo v housesetih, ne zadovoljijo?
Ne gre za to, da nisem z njim zadovoljen. Sem didžej, ki ima rad vse glasbene zvrsti. Samo mislil sem, da bi lahko vpeljava akustičnih glasbil lahko lepo zaživela v kombinaciji z elektronskimi zvoki. In nisem se zmotil.

Kako ste se spomnili na saksofon pri vaši uspešnici Jubel?
Pilil sem skladbo in ji dodajal zvoke klavirja, kitare ... Pri roki sem imel saksofonske vložke, ki jih je posnel saksofonist, s katerim sodelujem. Samo igral sem se in alkimija Jubela se je preprosto zgodila.
Jubel je postala velika uspešnica na lestvicah. Je EDM končno naredil preskok iz glasbe za množice v glasbo za posamično izkušnjo? Kot je na primer džez pred časom.
Mislim, da gre za "crossover". Našo glasbo lahko poslušajo množice ali posameznik doma na kavču. Gre za elektronsko popglasbo, ki ustreza trenutnim okoliščinam in jo lahko vsi poslušajo.

Kaj vnašajo v elektronske nastope glasbila, ki so odigrana v živo? Kako to, da izvajalci, kot so Robin Schulz, Bakermat in Clean Bandit, dominirajo na glasbenih lestvicah in vzbujajo zanimanje organizatorjev koncertov veliko bolj kot didžeji, ki samo "stojijo" za mešalno mizo?
Trend se je vrnil na "tradicionalno" glasbo. Ljudje si želijo spojitve akustike in elektronike. Mi samo opominjamo ljudi, kako akustična glasbila vračajo "groove" v glasbo.
Koliko razmišljate o obiskovalcih na koncertih, ko producirate skladbe - če upoštevamo, da je poslušanje glasbe danes postalo veliko bolj individualizirano - aktivnost, ki poteka prek slušalk?
Samo razmišljam, kako se počutim sam, ko poslušam glasbo. Nikoli ne razmišljam najprej o občinstvu. Skladbo dam najprej v posluh svojim prijateljem in preverim, kako se bodo odzvali.
Kakšna je filozofija za ustvarjanjem glasbe?
Želim samo osrečiti ljudi.