Koncertni zastonjkarji – fenomen slovenske kulture obiskovanja koncertov – so leta 2014 vsaj deloma dobili svojo ceno, in sicer v obliki dveh evrov, ki jih je takrat postavil javni zavod Prostor urbane kulture Kino Šiška in tako opozorila na veliko večjo težavo v družbi: mentaliteto, da si "kul", če prideš na koncert preko "gueste" (oz. da je tvoje ime na seznamu povabljenih na koncert).
V prvih tednih karantene se je zdelo, da smo vsi "povabljeni" na koncerte, ki potekajo preko spleta. "Zdi se mi, da so med karanteno družbena omrežja podivjala in da se je aktivna prisotnost uporabnikov izjemno povečala. Vendar se je poleg občinstva povečala tudi sama produkcija, zato je vprašanje, koliko koncentracije v tako nasičenem okolju ljudje še zmorejo. V promociji albumov preko spletnih platform sicer ne vidim kakšne velike novitete, saj je bila že pred karanteno to nujna praksa, danes pa je samo napredovala v edino možnost. Vseh dimenzij izkušnje glasbenega nastopa pa mislim, da splet vseeno ne more (po)nuditi," je prepričana didžejka, producentka in glasbena promotorka Nina Hudej.
Spletni koncerti skrbijo za hitrejši prehod v prihodnost – vplivajo na razvoj in uporabo glasbe iz spletnih glasbenih knjižnic, na povečano spletno interakcijo med glasbeniki in občinstvom v živo, je prepričan umetniški direktor festivala MENT Ljubljana Andraž Kajzer, ki se je z glasbenim poslom do zdaj srečeval v vseh mogočih oblikah. Ob MENT-u velja omeniti njegovo sodelovanje pri zagonu glasbenega medija Hrupmag ter režijo dokumentarca Muzika je džabe. "Po drugi strani je še več glasbe ponovno dostopne brezplačno – v večini primerov ustvarjalci za to niso plačani, predvidevam, da tudi tu povečini niso urejene avtorske pravice," opozarja Kajzer.
Gre za zanimiv prehod, podoben tehnološkim prehodom, ki so se dogodili že ničkolikokrat v zgodovini, je mnenja generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC) Peter Baroš. "Na eni strani tovrstne preobrate spremljajo zgražanja in odpor, na drugi pa marsikdo v njih vidi nove priložnosti in izzive. V vsakem primeru se kaže, da bo v prihodnosti glasbena industrija v še večji meri odvisna od digitalizacije. Korist bodo imeli tisti, ki so vešči spleta, spletnih rešitev, novih tehnologij. Ki obvladajo digitalni marketing in sodobne načine komuniciranja. Ki skratka znajo izkoristiti novi medij in uporabniku ponuditi nekaj več. Ne bojim se, da fizičnih koncertov ne bi več bilo. Glasba je nastala v obredih in za potrebe obredov in tako bo z njo do konca. Pa če bodo ti obredi dovoljeni ali ne. Je pa vprašanje, v kakšnih okoliščinah in oblikah se bodo koncerti odvijali. In kolikšen del pozornosti uporabnika bo prestavljen na splet. Že zdaj je več uporabnikove pozornosti usmerjene na Youtube kot na koncerte. Tako da morda sprememba niti ne bo tako drastična," razlaga Baroš.
Podobno na novo obliko širjenja glasbe gleda tudi glasbeni urednik na Valu 202 Andrej Karoli: "Če govorimo o koncertih brez občinstva – kakor hitro so prišli, tako hitro postanejo dolgočasni, razen če MC ni res artikuliran in pripoveduje res zanimive zgodbe med 'songi'. So edini način samopromocije (velikim seveda z zakupom oglasnega prostora za napovedi pomagajo založbe in podjetja), manjši in majhni pa večinoma igrajo za 'hardcore fene' in prijatelje. A 'hardcore fen' si želi pravega špila, kjer smrdi po znoju in politem alkoholu, ter je zato pripravljen plačati."
Tudi glasbeni urednik na Infonetu Tomaž Čop se strinja, da prave izkušnje koncerta v živo noben splet ne more nadomestiti. "Je pa zanimivo spremljati, kako različno število poslušalcev sledi posameznim izvajalcem. Splet s svojo takojšnjo sprotno analitiko je lahko za marsikoga krut kazalnik, kako visoko njegova glasba dejansko kotira," opozarja Čop.
Kdo stopi skupaj za glasbenike?
Slovenski glasbeniki so v času karantene po vzoru iz tujine stopili skupaj: igrali na balkonih, delili svojo glasbo preko družbenih omrežij, bili del različnih spletnih koncertov. S preprostim namenom – da delijo svojo glasbo z ljudmi, ki so morali ostati doma.
"Nešteto dobrodelnih akcij, kjer sodelujejo, se naredi in organizira čez noč. Tako v primerih nesreč, vremenskih ujm, rednih letnih koncertov dobrodelnih organizacij, zbiranja sredstev za točno določen namen. Nesebična pomoč vsem, ki so pomoči potrebni. Tako, kot v primeru projektnega sodelovanja, je sodelovanja tudi na umetniškem, ustvarjalnem področju precej. Dobri zgledi kažejo tudi na sodelovanje, ko več različnih glasbenih skupin deli prostor za vaje, prevozna sredstva za prevoz opreme. Namenskih prostorov za vaje in snemanja vedno primanjkuje, stroški so (pre)visoki in je sodelovanje več deležnikov edini način preživetja. Kaj moti – pod črto? Da glasbeniki prevzemajo odgovornost in vlagajo trud za rešitev konkretnih situacij, za katere bi v prvi vrsti morala poskrbeti država. In dalje – ko glasbeniki potrebujejo pomoč, navadno naletijo na zaprta vrata in gluha ušesa," opozarja predsednik Skupščine izvajalcev Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF), širši javnosti znan kot pevec skupine Nude, Boštjan Dermol.
Glasba združuje svet
Leta 2020 je koncert One World: Together at Home (pod okriljem organizacije Global Citizen in Svetovne zdravstvene organizacije ter založbe Universal Records) potekal izključno preko spleta. Ogledalo si ga je 20,7 milijonov ljudi preko družbenih omrežij, kjer je prednjačil prenos na YouTubu, in ob tem so zbrali 128 milijona ameriških dolarjev.
Vsakemu, ki je v teh okoliščinah in času uspel ustvariti glasbeni album in nove posnetke, gre vsa čast in priznanje. Kreativnost zagotovo ne upada, glasba bo vedno našla pot do poslušalcev, na takšen ali drugačen način. Zakaj je toliko glasbenikov in umetnikov vsaj v prvi fazi karantene objavljalo svoja dela in izvedbe iz dnevne sobe? Ker potrebujejo, da se sliši njihov glas, ker je to njihov poklic, poklicani so, da se izražajo. In tako bo tudi v prihodnje. Ustvarjalni ljudje bodo našli način ustvarjanja, vedno in znova, vsem oviram navkljub. Si lahko zamislite življenje v odsotnosti glasbe?
Upad prodaje fizičnih nosilcev glasbe
A čeprav se zdi, da spremljamo spletne zgodbe o uspehu – navsezadnje so dokaz številke ogledov videospotov, ki so jih v času karantene izdali izvajalci, kot so Tanja Žagar, Luka Basi in Challe Salle, je bila nekaj tednov osrednja težava odsotnost fizične prodaje. Prodajalne s fizičnimi nosilci zvoka so bile zaprte, ostale so zgolj spletne prodajalne, ki pa nimajo tako razširjene baze kupcev pri nas. "V Sloveniji je fizična prodaja zelo prisotna. Nam se čas pandemije in zaprtje vseh prodajnih poti precej pozna. V Sloveniji še vedno v večini primerov proizvajalci fonogramov ustvarimo dobiček iz prodaje CD-jev. Digitalni trg je pri nas še vedno zelo nerazvit. Prodaja CD-ja je lahko za izvajalca še vedno dober vir zaslužka, a ne za vse," opozarja direktor založbe Nika Records Darjo Rot. Poleg prodaje fizičnih nosilcev glasbe je predvsem na koncertih razširjena prodaja izdelkov z motivi priljubljene skupine ali izvajalca (od majic do vžigalnikov).
A izdaja albuma v fizični obliki je v Sloveniji še vedno "draga vizitka" zaradi stroškov, ki nastanejo ob izidu, hkrati pa prav izdaja albuma pripomore k promocijskim dejavnostim in povečevanju povpraševanja po koncertih. "'Draga vizitka' je posledica tega, da v Sloveniji izide preveč albumov v fizični obliki. Večina – tako glasbenikov kot založnikov, pred izidom ne premisli, kakšno je dejansko povpraševanje za fizičnim nosilcem in se osredotoča na precej dodatnega dela, povezanega z izidom na nosilcu, ter se sooča z dodatnim stroškom, namesto da bi poskrbela, da je glasba pravočasno na voljo na vseh smiselnih platformah, strošek nosilca pa bi raje usmerili v promocijo albuma. Končni rezultat je prevečkrat kup plastike v kotu. Zagotovo je prihodnost založništva digitalna in tako tudi nemudoma svetovna, kar delo založnikov lahko tudi olajša. Kot rečeno je za lažje delovanje glasbenikov in založb pri nas potrebno vzpostaviti vse možnosti za monetiziranje glasbe, obenem pa je tudi na nas, da glasbo, ki nam je všeč, podpremo." meni Kajzer.
V Sloveniji na letni ravni izide zelo veliko albumov. Veliko pa jih tudi ostane v škatlah, opozarja tudi Baroš. "Distribucija fizičnih primerkov je draga in šibka, večjih trgovinskih mrež skorajda ni več. Album lahko prodate v Big Bangu ali pa na Petrolu, če sodite v žanre glasbe, ki gre v omenjenih trgovinah v promet. Sicer na police sploh ne pridete. Muller je domačo glasbo na CD-jih v celoti umaknil iz prodaje. Prodaja fizične glasbe je tako vezana večinoma na koncerte, za katere pa že pred korono ni bilo mogoče reči, da jih je bilo v izobilju. Uspešna skupina preigra celo Slovenijo v eni sezoni. V naslednji sezoni se težko vrača v iste kraje, kaj šele na ista prizorišča. Pogosto imaš novo ploščo na istem mestu priložnost prodajati le enkrat. In še takrat potrebuješ davčno blagajno ali vsaj vezano knjigo računov," opozarja Baroš, ki pričakuje in upa, da bo v Sloveniji po sili razmer povečalo prilagojenost na primat digitalnega v sodobnem življenju, na priložnosti in izzive, ki jih predstavlja globalni svetovni digitalni trg. In da bosta v to smer šli tudi produkcija in konzumacija glasbenih izdelkov. "Pa naj si to sam želim ali ne," dodaja Baroš.
Presek nastopov ene izmed najbolj aktivnih koncertnih skupin pri nas Siddharte
(vir uradna spletna stran)
| 2019 (turneja Nomadi - akustična turneja) | 2018 (turneja Nomadi) | 2017 (turneja Do konca!) |
| 28. 12.: Krško, Kulturni dom Krško 26. 12.: Nova Gorica, pred mestno hišo 25. 12.: Postojna, Parking PTC Primorka 21. 12.: Koper, Arena Bonifika 15. 12.: Cerknica, Kulturni dom Cerknica 14. 12.: Cerknica, Kulturni dom Cerknica 13. 12.: Ptuj, Campus Sava 7. 12.: Gorenja vas, Gorenja vas 6. 12.: Laško, Kulturni center Laško 30. 11.: Šmartno pri Litiji, Dvorana Pungrt 28. 11.: Bled, Festivalna dvorana Bled 15. 11.: Maribor, SNG Maribor 26. 10.: Rakičan, Rakičan Mansion 25. 10.: Ljubljana, Cvetličarna 24. 10.: Ljubljana, Cvetličarna 21. 9.: Šenčur, Športna dvorana Šenčur 20. 9.: Sežana, Kosovelov dom Sežana 13. 9.: Kočevje, Kulturni center Kočevje 31. 8.: Kostanjevica na Krki, Kostanjevica na Krki 30. 8.: Vipava, Atrium of Lanthieri Mansion 2. 8.: Fara - Kostel, Castle - Kolpa Music Festival 27. 7: Ilirska Bistrica, Bač pri Ilirski Bistrici 26. 7.: Ljubno ob Savinji, Ljubno ob Savinji 5. 7.: Slovenske Konjice, Žička Kartuzija 29. 6.: Šentviška Gora, Šentviška Gora 28. 6.: Brežice, Brežice (SI) 24. 6.: Zagreb, Zagreb (HR) 21. 6.: Celje, grad Celje 8. 6.: Brda, Brda - Dobrovo 7. 6.: Vurberk, grad Vurberk 25. 5.: Ormož, Mestna Graba 21. 5.: Maribor, Maribor 9. 5.: Ljubljana, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1. 5.: Poreč, (HR) 20. 4.: Škofja Loka, Loški Pub 22. 3.: Cerklje na Gorenjskem, Kulturni hram Ignacija Borštnika 9. 3.: Kranjska Gora, Pred dvorano Vitranc 8. 3.: Postojna, Kulturni dom 3. 3.: Markovci, Šotor v industrijski coni 1. 3.: Ljubljana, SiTi Teater BTC 28. 2.: Ljubljana, SiTi Teater BTC 16. 2.: Idrija, Modra Dvorana 15. 2.: Braslovče, Kulturni dom Braslovče | 8. 12.: Celje, dvorana Golovec 1. 12.: Kranj, športna dvorana Zlato Polje 24. 11.: Slovenj Gradec, športna dvorana Slovenj Gradec 23. 11.: Novo mesto, dvorana Marof 17. 11.: Maribor, dvorana UŠC Maribor 16. 11.: Nova Gorica, Hit Športni center 3. 11.: Krško, Športna dvorana 2. 11.: Kočevje, Športna dvorana 31. 10.: Trbovlje, športna dvorana Polaj 27. 10.: Velenje, Rdeča dvorana 26. 10.: Koper, Arena Bonifika - šotor 19. 10.: Ljutomer, Športna dvorana Ljutomer 14. 9.: Ljubljana, Hala Tivoli 24. 8.: Ptuj, Mestni štadion Ptuj | 25. 12.: Maribor, Trg Leona Štuklja 23. 12.: Novo mesto, Novi Trg 22. 12.: Domžale 16. 12.: Koper, Mala športna dvorana Bonifika (OŠ Koper) 8. 12.: Krško, Kulturni Dom Krško 6. 12.: Ljubljana, Kino Šiška 1. 12.: Laško, Kulturni Center Laško 23. 11.: Nova Gorica, Kulturni Dom Nova gorica 17. 11.: Maribor, UŠC Leona Štuklja, 11. 11.: Cerklje na Gorenjskem, Kulturni hram Ignacija Borštnika 10. 11.: Mežica, JKZ Narodni Dom Mežica 28. 10.: Rakičan, dvor Rakičan 27. 10.: Ljubljana, Cvetličarna 19. 10.: Ljubljana, Cvetličarna 23. 9.: Postojna, PTC Primorka 16. 9.: Tržič 9. 9.: Prevalje, Športni park Prevalje 2. 9.: Žalec, Športni center Žalec 8. 7.: Dornberk, Zeleni Gaj, Dornberk, Zeleni Gaj 1. 7.: Žiri, Stadion OŠ Žiri 30. 6.: Brežice 17. 6.: Cerkvenjak, ŠRC Cerkvenjak 10. 6.: Ruše, Letni oder Ruše 11. 5.: Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5. 5.: Koper, Titov trg 1. 5.: Poreč (HR) 28. 4.: Celje, Dvorana Golovec 15. 4.: Kranj, Športna dvorana Zlato polje 14. 4.: Trbovlje, Športna dvorana Polaj 8. 4.: Slovenj Gradec, Športna dvorana 1. 4.: Novo mesto, Dvorana Marof 31. 3.: Ljutomer, Športna dvorana ŠIC Ljutomer |
Koncerti kot (osrednji) vir glasbenikovega dohodka
Nihče ne ve, kdaj se bodo odri ponovno odprli za nastopajoče ob podpori fizično prisotnega občinstva. Zborovanja in druge množične prireditve ter velika športna tekmovanja po besedah premiera Janeza Janše ne v Sloveniji ne drugod po Evropi zelo verjetno ne bodo možna vse do odkritja in splošne uporabe cepiva ali zdravila za covid-19. "Sicer je lepo videti oglašanja glasbenikov s svojih profilov na Facebooku, vendar upam, da se ljudje ne bodo še bolj razvadili in odslej še bolj spremljali dogajanja izključno iz svojega kavča. Vsi skupaj se moramo po koncu krize odpraviti na koncert in s tem podpreti glasbenike in celo verigo odgovornih, da se koncerti zgodijo. Čez noč so vsi vpleteni ostali brez vira preživetja, dobro obiskani koncerti pa so edina rešitev, da si scena opomore in to brez posrednikov in zakasnjenih izplačil," opozarja izkušeni booker (tisti, ki je pomagal tudi Siddharti pri nastopih v Nemčiji in na Poljskem), glasbeni promotor, organizator koncertov in trenutno programski vodja festivala Punk Rock Holiday Andrej Sevšek.
Zrušen koncertni "ekosistem"
Prav tako v zadnjih letih spremljamo upad klubov, v katerih imajo glasbeniki priložnost, da predstavljajo svojo avtorsko glasbo. Nekateri izmed njih – v boju za samo preživetje – celo pogojujejo glasbenikom nastop v zameno za plačilo avtorskih pravic, ki gredo iz žepa nastopajočega, ali zahtevo, da se jim odpovedo. A Slovenija je majhen trg, tako Kajzer, kjer na dolgi rok preživijo le redki, za tiste z manj komercialnim izrazom je preživetje zgolj od glasbe in zgolj v Sloveniji praktično nemogoče, opozarja Kajzer. Hkrati so vedno višji stroški dela povezani s koncerti (varnost, tehnika ...).
"Koncertni promotorji se devetdesetih bojda spominjajo po kovčkih denarja, ki so jih nosili domov po koncertih, danes vse deluje precej bolj legalno, kar pomeni, da so stroški dogodkov višji. Organizacija koncertov izključno z lastnimi sredstvi je izjemo tvegan posel. Glasbeniki so postali tudi direktorji in vsak mesec plačujejo stroške samostojnih podjetnikov ali pa se soočajo z vrtoglavimi obdavčitvami avtorskih pogodb. Zaradi sistema študentskih veselic domači festivali kopirajo en drugega in že desetletja lovijo ene in iste izvajalce, izobraževanje širšega občinstva je tudi zaradi zaprtega radijskega sistema in glasbi nenaklonjene televizije, skoraj neobstoječe. Po drugi strani ima Slovenija ogromno klubov, mladinskih centrov, ki pa povečini nimajo ne občinstva ne financ za razvoj ali program. Obenem pa predvsem manjka novih ljudi, ki so pripravljeni delati z glasbeniki na dolgi rok," je kritičen Kajzer.
Podobno ugotavlja tudi Sevšek: "Če govorimo za koncertno ponudbo v Sloveniji, bi jaz na tem mestu izpostavil dejstvo, da so zadnji dve desetletji veliko škodo naredili študentski klubi (z redkimi izjemami) s preveč denarja in neizdelanimi programskimi smernicami. Na njihovih zastonjskih prireditvah so se pojavljali eni in isti nastopajoči, ki so svoje honorarje višali v nebo, le redko pa je kaj denarja ostalo za nova imena. S tem so se izgubile generacije nastopajočih, ki so kljub potencialom ostali neopaženi in zaradi konstantnega nastopanja za pivo in sendvič obupali. S spremembo zakonodaje o študentskem delu so brez letečih honorarjev ostala tudi velika imena, ki so bila po desetletju primorana za svoj nastop zaračunati vstopnino in so tako občutila realna tla. Gotovo pa je ključno tudi dejstvo, da so iz programov vseh medijskih hiš izginile oddaje o popularni glasbi. Vsi se spomnimo Videospotnic, ki so pomagale do veljave mnogim glasbenim skupinam. Po ukinitvi te oddaje je zazevala velika praznina."
Nove priložnosti za zaslužke
Glede na to, da od koncertnega igranja živijo večinoma glasbeniki, ki ne kotirajo visoko na plačilnih lestvicah prejemnikov nadomestil iz kolektivnih organizacij, ugotavlja Baroš, je to velika težava. "Ena rešitev se torej ponuja na dlani. Glasbeniki se lahko preusmerijo k produkciji glasbe za medije, za radio, za trgovinske obrate, dvigala in bencinske črpalke. To je popolnoma legitimna rešitev, pri kateri pa trpita predvsem ustvarjalnost in inovativnost. Posledice ob tem čuti tudi kulturni prostor, saj izgublja na raznovrstnosti svoje glasbene ponudbe. To je lahko razmislek za tiste, ki bi večino glasbe prepustili zakonitostim trga. Na eni strani je na trgu res še dosti manevrskega prostora, a tveganje, da izgubimo na raznovrstnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, je preveliko. Sploh, če potiskanju glasbe in kulture na trg ne bo prehodilo urejanje boljših pogojev za dostopnost kakovostne in raznovrstne kulturne ponudbe. Druga možnost zaslužka so lahko tudi preusmeritev v glasbo za reklame, filme, gledališče in podobno. Tukaj je prostora za raznolikost vendarle več. Nezanemarljivo ni tudi spajanje z drugimi umetniki, recimo vizualni umetniki, grafični oblikovalci – glasbeniki lahko na ta način prodajajo tudi svoje neglasbene izdelke, t. i. merchandise. Pogosto pa glasbeniki manko dohodka nadomestijo tudi s poučevanjem. Vedeti namreč moramo, da slovenski glasbeni trg tudi v polni kondiciji mnogim profesionalnim glasbenikom še zdaleč ni zagotavljal preživetja," poudarja Baroš.
Delitve – pa čeprav na malem trgu – so očitne. Naj gre za delitev na popularno ali alternativo glasbo, koncertne izvajalce ali radijske izvajalce. "'Narediti' song ali ta song peljati na cesto, sta dve popolnoma dve različni zgodbi," opozarja Karoli ter dodaja: "In še obvezen slovenski dodatek. Seznam skladb 'koncertnih' izvajalcev je praviloma dolg in posledica lastne dolgoletne diskografije, preden postaneš koncertni izvajalec, mine kar nekaj let. Z nekaterimi izjemami, ki pa praviloma ne nastopajo v avlah nakupovalnih centrov."
Na drugi strani je slovensko koncertno občinstvo pretežno rokersko in predvsem žurersko naravnana, še ugotavlja Sevšek. "Z odra pričakujejo brco v glavo. Spomnim se pogovora z Guštijem – njegov primer odlično opiše delitev na slovenski sceni, ki pa ni nujno precej drugačna od globalne. Big Foot Mama se le redko predvaja na radijskih postajah, a je koncertno toliko bolj zaželen in publiki atraktiven bend, Gušti in Polona pa je vrhunski izdelek za radijske postaje, medtem ko v živo preprosto ne potegne. Nič vmes ne obstaja. Od radijskega predvajanja lahko pogojno preživi le avtor, medtem ko se od koncertov lahko preživljajo vsi člani skupine, menedžerji, organizatorji, tonski tehniki, tehniki, mojstri luči, 'roadieji', izposojevalci opreme, varnostniki, natakarji, čistilke in še marsikdo. Pop se zdi premišljeno ustvarjena glasba, ki jo mora v živo in v medijih vedno spremljati spektakel, rokenrol pa je organski in užiten popolnoma surov," je potegnil črto Sevšek.
Kaj so prinesle in kaj odnesle kvote?
In tudi pri izvajalcih, ki živijo na račun predvajanj po radijskih postajah, so se težave kazale že pred karanteno. Ustavno sodišče je ob koncu lanskega leta razveljavilo dva člena Zakona o medijih in presodilo, da sta v nasprotju z drugim členom ustave, da so določbe zakona nejasne in nedoločne in v konkretnih primerih neuresničljivi. "In to na škodo glasbenim ustvarjalcem," je prepričan Dermol. "Sam sem bil velik zagovornik uvedbe kvot slovenske glasbe, hkrati pa me je žalostilo, da so sploh potrebne. Okolje, ki ne prepozna pomena lastne kulture, zgodovine in jezika, je obsojeno na propad. V času svetovne globalizacije in avtomatizacije so jezik, izročilo in kultura bistveni elementi, po katerih se kot narod identificiramo," še poudarja Dermol.
Predlagatelj ocenjuje, da je radijski medij po svoji naravi "živega medija" (ki se tekoče odziva na aktualne dogodke) nezdružljiv s togimi obveznimi deleži predvajanja slovenske glasbe. To pojasnjuje s trditvijo, da lahko (v določenem obsegu nepredvidljiva) dolžina govorjenega programa vpliva na doseganje ali nedoseganje obveznih deležev – in sicer tedaj, ko govorni program poseže v slovensko glasbo ali se z njo prekriva. Sprotno prilagajanje informativnega programa nepričakovanim pomembnim dogodkom naj bi tako zahtevalo sprotno popravljanje in preračunavanje radijske sheme glasbenega programa. To naj bi v praksi povzročalo velike tehnične težave. Člena 86 in 86a ZMed naj bi zasebnim radijskim postajam preprečevala, da predvajajo tisto domačo in tujo glasbo, ki jo njihovi poslušalci hočejo poslušati, njihovi glasbeni uredniki pa predvajati. Za izvrševanje obveznih deležev predvajanja slovenske glasbe naj ne bi bilo predvideno nikakršno finančno nadomestilo. Predlagatelj obveznim deležem pripisuje negativen učinek na kakovost in raznolikost radijskih programov. Meni, da država razvoja slovenske komercialne glasbe ne bi smela spodbujati na račun zasebnih radijskih postaj, ne da bi tem postajam vsaj delno nadomestila izgubo, ki jim nastaja zaradi spoštovanja ZMed. Povečanje obveznih deležev predvajanja slovenske glasbe in zaostrovanje pogojev na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 22/16 – v nadaljevanju ZMed-C) naj bi povzročila vključevanje v program manj kakovostnih, jezikovno in vsebinsko dvomljivih domačih skladb. Po mnenju predlagatelja je to povzročilo upad poslušanosti in zanimanja oglaševalcev.
Nacionalni radio še vedno ponuja vsaj zakonsko (raje pa še več) določeno količino domače muzike. Osebno pa vedno najprej mislim in poslušam lokalno. Sprememba pa je v tem, da je količina predvajane glasbe okoli 15-20 odstotkov višja kot v "navadnih" časih in temu primerno se na trenutke skoči tudi bolj v zgodovino.
"Radio in uredniki bodo vzeli in vrteli, kar jim je všeč/sodi v njihovo uredniško politiko. Razpon raznolikosti predvajanja pa je pri nacionalnih/nekomercialnih postajah seveda precej večji," poudarja Karoli in dodaja, da so kvote v pripravo oprem vrinile matematiko in izrinile dramaturgijo. In zmanjšale obseg različnih skladb in izvajalcev. Sam pravi, da je vesel, če prek družabnih omrežij zazna novo domačo produkcijo, torej glasbo ali vsaj napoved. "Sicer pa objave na temo, kako glasbeniki kuhajo, plezajo v hribe ali sesajo … Preskočim. In tudi sicer nisem na omrežjih več, kot pred pandemijo. Vsekakor pa podpiram pogum tistih, ki trenutno v spletni izdaji preigravajo skladbe, ki bodo morda čez nekaj časa dobile 'pravo' obliko," zaključuje Karoli.
Po drugi strani meni Čop, da kvote niso odigrale korenite spremembe. "Vnesle so nek nepotreben spor med glasbeniki in radiji. Predvsem pa niso prinesle tega kar so zmotno mislili vneti zagovorniki, slovenske glasbe ni več, ni boljša, ne prinaša več denarja. Povzročile so da imajo eni še več in drugi še manj," je poudaril Čop in dodal: "Radijski uredniki se trudijo kar najbolje zadostit potrebe svojih poslušalcev, merilo za uspešnost ni pohvala s strani neke skupine 'strokovnjakov za glasbo', ampak je število poslušalcev." Ob tem pa Čop opozarja na obstoj vse bolj profiliranih radijev, ki so zaradi vse večje konkurence spleta primorani tudi sami vse bolj strogo slediti pravilom glasbenega formata: "Tako se izvajalec kar naekrat ne sliši na vseh radijskih postajah, ampak samo na tistem, v katerega glasbeni format s svojo glasbo spada. Tako je po svetu že od nekdaj," poudarja radijski urednik na Infonetu.
"Očitno le majhen odstotek radijskih poslušalcev redno hodi na koncerte," ugotavlja Kajzer in dodaja: "Določena glasba ugaja predvsem kot spremljava dnevnega življenja, pogosto poslušalci niti ne vemo, kaj poslušamo na radijskih programih. Seveda ima radio svoj pomen in je lahko močan vzvod promocije izvajalca, vendar na terenu prevladujejo izvajalci, ki niso nujno v taki meri prisotni v etru. Mnogi od njih so pri nas 'ponarodeli' in sestavljajo ustaljeni krog domačih festivalov, eni ponujajo močno koncertno izkušnjo in to je očitno za obiskovalce koncertov pomembnejše. Koncertov je tako v alternativi kot v glavnem toku veliko – za večino teh izvajalcev je to tudi glavni in obenem najhitrejši dohodek."
Čas je za spremembe
Založbe in glasbene trgovine bodo morale iskati nove strategije pri fizičnem izdajanju in načinih prodaje ter razmisliti o novih promocijskih dejavnostih, saj kot kaže, večjim dogodkom še nekaj časa ne bomo priča, je mnenja Hudejeva. "Radijskim postajam bi koristila razširitev glasbenih repertoarjev in uredniška politika, ki ceni raznolikost in nudi prostor širšemu spektru lokalnih ustvarjalcev. Negovanje in spodbujanje vseh oblik glasbenega ustvarjanja je zdaj ključna," je še poudarila didžejka, producentka in promotorka.
Baroš vidi odgovor v načinu promocije: "Uspešna promocija glasbenega izdelka je vedno povezana z iskanjem novih možnosti njegove predstavitve. V iskanju novih možnosti poslušalčeve izkušnje. Digitalni svet ponuja bistveno več možnosti kot analogni. Zato je digitalni svet za ustvarjalne ljudi tako močan izziv. Zaradi tega nazadnjaški ljudje digitalnega ne marajo. Je pa to le ena stran istega kovanca. Drugo stran predstavlja uporabnik, ki je v digitalnem svetu prepuščen poplavi vsebin in servilnosti metapodatkovnih algoritmov. To je zelo pasiven uporabnik. Njegov akcijska naravnanost se pogosto meri zgolj v stisnjenih všečkih. Splet sam po sebi zato ne gre z roko v roki s pozornostjo in koncentracijo. Ravno obratno. In to je le še dodaten motiv za ustvarjalne ljudi, da iščejo rešitve, ki spletnega poslušalca zdramijo in pridobijo. Možnosti za uspeh so velike."
Toda v svetu neomejene ponudbe obstaja omejeno povpraševanje in izgubljanje kakovosti na račun količine. "Včasih je glasbenik izdal singel, ki se je počasi prebijal po lestvicah bolj ali manj uspešno, se predvajal po radijskih postajah, klubih, ljudje so si za to kupili LP, CD, svoj izvod na spletu … Danes izda singel, se teden ali mogoče dva obdrži na lestvici 10 najboljše 'streamanih' skladb, par dni med priljubljenimi na YouTubu … Ko številke padejo, se izda že naslednji. Več kot jih izdaš, več bo prenosov, več bo predvajanj na 'streamingu', več ljudi bo skladbo uporabilo za ozadje na TikToku, Instagramu, YouTube filmčkih. Samo to danes šteje, radio za glasbeno industrijo vse bolj izginja," opozarja Čop in dodaja: "Vsak si na svojem telefonu 'dela' svoj radio, vsebine iz YouTuba, glasba iz spletnih knjižnic."
Inovativnost, sposobnost prilagajanja in hitrost so trije izmed dejavnikov, ki bodo v prihodnosti ključni pri preživetju – tudi na glasbenem trgu. Še prej pa mora trg sploh obstajati vsaj z osnovnimi zakonitostmi in pravili igre. Kar lahko povzamemo z besedno igro: "Misli globalno, misli globalno, misli, kako boš preživel."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje