Leila Aleksandra je voditeljica nove glasbene oddaje 33/45, ki bo premierno predvajana danes ob 22.00 na TV SLO 2, nato pa bo na sporedu vsako soboto zvečer. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovala in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu.

Leila Aleksandra se že vrsto let giba v glasbenih, kulturnih in umetniških krogih, a vedno je delovala za kamero, tako da oddaja 33/45 predstavlja njen voditeljski krst. "Ponosno nosim svoja leta, zato se mi zdi, da je oddaja zame prišla ravni pravi čas," je dejala. Dodala je, da bodo v oddaji predstavljali predvsem urbano glasbo in tiste glasbenike, ki imajo celoten paket, torej od odlične glasbe in besedil do videospotov, obenem pa so tudi vešči družbenih omrežij.

Več pa v spodnjem pogovoru.

Od kod ime oddaje 33/45? Kako se izgovori in kaj pomeni, menda je povezano z gramofonskimi ploščami?
Tako je, rekli ji bomo 33 45. To pomeni 33 oziroma 45 obratov gramofonske plošče na minuto. Včasih smo veliko vrteli plošče, ki se jih spomnimo še od naših babic, a že nekaj časa prihajajo nazaj. Ime se nam je zdelo primerno, ker želimo tudi v naši oddaji povezati preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. Kot goste bomo imeli uveljavljene glasbenike, ki so postavljali slovensko glasbeno sceno in s katerimi smo odraščali, posebej pa se bomo posvetili tudi mladim glasbenim upom, ki se jih je nabralo res veliko. Ko smo delali ankete in raziskovali, kakšno oddajo bi potrebovali, je veliko ljudi poudarilo prav to. Poskusili se bomo pogovarjati o čim širših temah. Meni je zanimiv fenomen, o katerem bi se lahko pogovarjali z glasbeniki iz 80. let, in sicer, ali si predstavljajo živeti v času družbenih medijev. Po drugi strani imamo glasbenike, ki jih bolj poznamo zaradi družbenih medijev, morda zato, ker so vizualno uspešnejši. V "starih" časih je moral glasbenik samo dobro peti, zdaj pa potrebuje cel paket.

Mimogrede, kdo se je spomnil ime oddaje?
Vanja Vardjan (odgovorni urednik Razvedrilnega programa TV Slovenija, op. a.). Kakšno naj bo ime, smo res dolgo premišljevali, za nekatere predloge smo tudi ugotovili, da že obstajajo. Nato pa nam je Vardjan na enem izmed sestankov kar na lepem butnil to ime in smo se strinjali, da je dobra ideja.

Je pa pred leti obstajala oddaja na RTV SLO s podobnim imenom, imenovala se je "33/45, sobotna glasbena noč", ki je bila posvečena posnetkom koncertov. Zdaj pa gremo v drug format. Povezujemo preteklost s sedanjostjo tudi z imenom.

Bodo torej v oddaji našli prostor tudi glasbeniki, ki so znani na družbenih omrežjih, koncertov ali plošč pa skorajda nimajo, ali iščete glasbenike v tistem klasičnem smislu, torej ljudi, ki sami ustvarjajo svojo glasbo in so glasbeno izobraženi?
Predstavljali bomo tako nove plošče in single kot koncerte. Za zdaj imamo potrjenih 12 oddaj, torej do konca leta, oddaja pa traja le 30 minut, tako da bomo v njej imeli napoved, kaj novega prihaja na sceno, in pregled dogodkov, obenem pa se bomo obračali v preteklost. V oddaji bodo tudi po ena reportaža in en intervju s terena in dva intervjuja iz studia. Oddajo bomo sicer snemali v dopoldanskih urah, ker so glasbeniki ob večerih pogosto zasedeni – v pojasnilo, če se bo kdo kdaj pojavil s sončnimi očali, haha.

Kdo je v ekipi, ki dela oddajo 33/45?
Izak Košir, ki se poleg dela na Mladini posebej za našo oddajo vrača v sodelovanje z RTV Slovenija, bo delal ekskluzivne intervjuje in bo tudi del redakcije. V ekipi je tudi mlada novinarka Nina Klaut, urednik je Aleksander Radić, tudi sama se uvajam za urednico, režiserka, ki je postavila oddajo, pa je Tina Novak. Scenarij sestavljamo skupaj. V studiu bom le jaz. Scena bo virtualna in mi je res všeč, naša scenografka je Tatjana Kortnik. Za to oddajo je imela k sreči kar veliko časa, tako da smo lahko naredili veliko detajlov. V studiu se sprehajam po zelenem ozadju, kar bodo nato gledalci videli po televiziji, pa je vse "sčarala" Tatjana. Za grafično podobo je poskrbela Jerca Oblak. Upam, da to bo tudi oddaja, na katero bodo ponosni RTV-jevci.

Glede vsebine pa vabljeni k ogledu v soboto, lahko povem le, da imamo tudi nekaj "sladkorčkov". Želimo si, da bi oddaja ljudem dala misliti, da bo igriva in še vedno razvedrilna. Gre za infotainment.

V razvedrilnem programu TV Slovenija roko na srce ni prav veliko novih obrazov. Kako je vam uspel preboj na Kolodvorsko, z avdicijo, glasbenimi poznanstvi, kako drugače?
Izsiljevanje, korupcija, kuhinja, kot po navadi (smeh). Ne, ne. Že pred veliko leti sem na RTV Slovenija prišla na avdicijo za neko drugo oddajo in sem pred zelenim ozadjem in v istem studiu, v katerem bomo zdaj snemali 33/45, že vadila nastop pred kamero. A tisto sodelovanje se potem ni realiziralo. Nato sem šla nazaj "na svobodo", od koder sem prišla tudi zdaj. Delala sem na različnih področjih, v kulturi, filmu, tudi v komercialnih vodah, "vse živo". Sem produkcijski samouk, a vedno sem bila poleg tega tudi kreativka. Vedno sem si iskala nove projekte s socialnim mreženjem, živim v Ljubljani, in ko spoznaš enega človeka, te priporoči za naslednji projekt in tako naprej. Praktično vse življenje sem bila "freelancerka". Pred nekaj leti pa so me znova klicali z RTV-ja, saj so se me spomnili s prvega testiranja, če bi prišla pomagat v oddajo V petek zvečer, kjer so imeli uredniško premalo kadra. Takrat sem šla spet v produkcijo. Nato sem postala del oddaje Nedeljsko popoldne, v kateri sem bila nekaj let redaktorica. Pred nekaj meseci pa smo začeli razvijati koncept za glasbeno oddajo, ki se zdaj imenuje 33/45.

Ko ste omenili oddajo V petek zvečer, ki je prav tako glasbena oddaja ... Katere bodo glavne razlike med to oddajo in oddajo 33/45, kje boste potegnili ločnico med glasbenimi slogi? Za koga bo kakšna oddaja?
Mislim, da je V petek zvečer zelo kakovostna oddaja, tudi produkcijsko je zelo zahtevna. Vem, ker sem delala pri njej. Noro je, koliko je vaj, koliko ljudi sodeluje, hišni band Diamanti sestavljajo vrhunski glasbeniki. Sama nisem poznavalka te scene, zato sem bila presenečena, kako veliko šolanih glasbenikov je v teh vodah. Izvajalci v oddaji V petek zvečer so zelo različni, ta scena je zelo močna, veliko ljudi pri nas posluša tovrstno glasbo, zato se mi zdi tudi primeren termin, ki ga ima ta oddaja, gledanost je odlična.

Oddaja 33/45 pa predstavlja bolj urbano glasbo, tiste, ki glasbeno bolj eksperimentirajo. Zabavna glasba ima namreč neke zakonitosti, ki se ne kršijo. Če malo odstopaš od tega, si zanje že pop. Morda se naša oddaja začne tam, kjer se konča ta zabavna glasba, čeprav je tudi pop zelo širok pojem. Ne bi se rada omejevala na zvrsti, ampak recimo, da gremo od popa naprej.

Ne boste pa pokrivali le dogodkov v Ljubljani, boste šli s kamero tudi v manjša mesta in na periferijo?
Da, nujno. Šli bomo do njih ali pa bomo glasbenike s periferije povabili v studio.

Dolgo že poslušamo kritike, da imajo mladi glasbeniki na TV Slovenija premalo prostora, da se predstavijo občinstvu. Sama sem rasla ob oddaji Videospotnice. Zatem se kot uspešnih oddaj, ki sta dali veliko priložnosti, spomnim še Bitke talentov in Misije Evrovizije ...
In oddaja Aritmija je bila, koliko let je že minilo od takrat? Zdi se mi, da so v tej oddaji nabrali res dober kader.

Aha, bi torej lahko rekli, da se oddaja 33/45 želi še najbolj približati takratni Aritmiji, vlečete vzporednice z njo?
Da. Upam, da ne bo slišati hecno, a ko sem se pogovarjala s prijatelji, sem jim rekla, da bi rada, da izpade tako, kot če bi imeli skupaj oddajo Marcel Štefančič, Katarina Čas in Radovedni Taček (smeh). Če bi te tri dali skupaj, jih zmešali v eno "plato" in bi nastala oddaja 33/45 – to bi bila zmaga, to bi vzela za kompliment. Morda se celo najbolj identificiram z Radovednim Tačkom.

Zakaj ravno Radovedni Taček?
Če bi imela vse te tri legende, ki sem jih omenila, zdaj pred seboj, je Radovedni Taček res tisti lik, s katerim se najbolj identificiram. Je do gledalcev prijazen. Zdi se mi eden najboljših pristopov v življenju misel 'Vem, da nič ne vem', kot je rekel že Sokrat. To je bistvo vsega. Kar naprej delamo zaključke, definicije, nekoga citiramo, se delamo pametne, a lahko rečemo, da ničesar v resnici ne vemo, da vedno znova stvari na novo odkrivamo. Samo na tak način se lahko razvija tako posameznik kot človeštvo. Tako se bomo razvijali, upam, tudi v oddaji, da bo vsaka boljša. Zdi se mi, da to predstavlja tudi Taček. Poleg tega je vedno želel, da se mu stvari razložijo na preprost način.

Torej bo naslednji vaš korak – otroški program?
S pomanjšano lutko v roki, da, haha.

Čeprav ste tudi sami glasbenica, ste do zdaj delovali na drugi strani ustvarjalnega procesa, kot asistentka režije, producentka, organizatorka pri več slovenskih filmih, ste tudi publicistka. Zdaj boste prvič stopili pred kamero. Kako samokritični ste, ko se gledate na malih zaslonih?
Iskreno – če bi bila mlajša, si tega koraka ne bi upala storiti. Sem človek, ki ponosno nosi svoja leta. Stara sem 39 let in bom prvič pred kamero kot voditeljica. Vedno sem bila zelo samokritična in vem, da pred leti, ko sem že imela preizkus pred kamero, na to še nisem bila pripravljena. Zdi se mi pomembno – govorim zase, ne na splošno –, da pred kamero stopim kot izdelana osebnost, saj se to pozna in čuti, lažje vprašam človeka kaj konkretnega in sem ga obenem pripravljena tudi slišati. Morala sem priti čez različne stopnje, da sem spoznala samo sebe, da bi me res zanimal tudi drugi človek. Zato se mi zdi, da je zdaj zame ravno pravi čas, in komaj čakam, da se bom pogovarjala z ljudmi, ki bodo prišli v studio.

Katere slovenske glasbenike ali skupine si trenutno sami največkrat zavrtite med vožnjo ali doma?
Glede tega sem precej dolgočasna, morda zastarela v formah. Kot majhna sem bila v klasični šoli, igrala sem klavir, odraščala sem zelo strogo vzgojena. Vcepljena so mi bili klasika in neki standardi, ki vplivajo tudi na poznejši glasbeni okus. Mami je po drugi strani poslušala Jean-Michela Jarra, oče pa je bil zelo priznan fizik, delal je na področju energetike, a je obvladal kitaro. Znal je zaigrati zelo zahtevno kitarsko skladbo Recuerdos de Alhambra. Šele pozneje so mi prijatelji povedali, kako velik izziv je to zaigrati na kitari, meni se pa je zdelo to naravno, ker sem ga poslušala od rojstva. Spoj klasike, znanosti in umetnosti je bil torej ta, ki je oblikoval moj glasbeni okus.

Všeč so mi tisti, ki jih osebno nekako najbolj začutim; od džeza mi je najbolj všeč skupina Karavana iluzij, ki igra etno-džez, od tekstopiscev in izvajalcev pa mi je najbolj všeč Tokac (Tomislav Jovanović, pevec zasedbe Dan D, op. a.). Tokac je, lahko rečem, že klasika, je pevec, ki ne potrebuje družbenih omrežij in predstavitve, da bi ga imeli radi, saj tisto, kar pove, vsak začuti. Omeniti moram tudi Silence. Iz klasike v drugo smer pa sem šla, ko sem razumela, kdo je Bach, saj je bil on v resnici prvi jazzer. Všeč pa so mi tudi trenutni mladi glasbeniki, od vokala Maše iz Masharika, do nastopa Joker Out in njihove nore karizme, spotov in veselja, ter energije Koala Voice, Mrfy ekpresije, imamo pa še veliko lepih vokalov, tekstov, avtorjev, kot so Kokosy, LPS, Black Jet Diamonds, Ember, Kiwi Flash, ... Težko je vse našteti, to je le nekaj tistih, ki mi takoj padejo na pamet. Nekateri imajo odlično karizmo na odru, drugi odlično ploščo, tretji odlično obvladajo omrežja, četrti imajo izjemna besedila.

Na katerem koncertu ste bili nazadnje?
Na zadnje sem bila na Sladici, ampak na Špil ligi sem naredila reportažo o cvetočih mladih glasbenikih naše scene, ki bo predvajana v oddaji 33/45. Tudi sicer bomo poskusili iti na dogodke, kjer bo več glasbenikov na kupu, saj imamo na razpolago malo časa, tako da jih lahko zaobjamemo kar največ.

Tudi sami ste glasbenica. O vas kot pevki smo prve novice zasledili leta 2010, ko ste se kot Leila s pesmijo Ti si uvrstili na kompilacijo nove glasbe Val010. Sodelovali ste kot spremljevalna vokalistka na Zlatkovem albumu Svet je lep in plošči Sakura Jadranke Juras. Nato ste za nekaj let izginili z glasbene scene. Po lastni izbiri?
Da. Imela sem bolj introvertirane faze v življenju, želela sem delati iz ozadja, tako sem se počutila. Tudi v filmu sem bila za kamero, nekaj objav in projektov sem imela v času delovanja pri Društvu slovenskih pisateljev, pisala sem za revijo Outsider. Torej, vedno sem bila "tu nekje", spoznavala sem celotno ozadje, stopničko za stopničko. Tako kot v starem Hollywoodu, najprej je človek zlagal kable, potem je bil asistent od asistenta in tako naprej. Tako da imam spoštovanje do vsega tega procesa in pravilno se mi zdi, da veliko vem, preden se lotim tako velike stvari.

V zadnjem času se vračate tudi na glasbeno prizorišče, posneli ste singel Rajske ptice, za katerega ste napisali tudi besedilo, ki ga razumem kot kritiko sodobne družbe. Se znajdete v tem svetu novih medijev in družbenih omrežij ali ste bolj nostalgična, "retro" duša?
Zanimivo se mi zdi, ker je vsak človek v tem novem svetu svoj medij in se sam odloča, kaj bo povedal in zakaj. A očitno je dobro biti premišljen pri temu. Eni ljudje zelo razkrivajo svoje osebno življenje. Si sam svoj urednik, režiser in obenem imaš glavno vlogo. Instagram uporabljam bolj za kakšne pozitivne misli in promocijo projektov.

Pišete tudi svoja besedila, izvirate pri njih iz sebe, družbe, česa tretjega?
Izhajam iz sebe in svojega doživljanja sveta. Rajske ptice so prispodoba za naše sanje, za to, k čemur težimo. Vsi si želimo postati čudoviti ljudje, vsi imamo v sebi dobroto in lepoto in težimo k temu, da smo družbi koristni. Morda pa smo kdaj pri tem omejeni zaradi razlogov, ki so fizične ali materialne narave. Takrat lahko s svojo kreativo in sanjami, ki jih ima popolnoma vsak človek, letimo iznad vseh omejitev in morda na bolj nevidne, neoprijemljive načine spreminjamo svetove.

Kaj bi voditeljica Leila vprašala glasbenico Leilo, če bi gostovala v oddaji 33/45?
Hm ... Vprašala bi jo, katere pesmi od drugih glasbenikov pozna. Zdi se mi, da ljudje, ki pišemo besedila, to počnemo zato, ker nam ves čas nekaj manjka. Mislimo si: 'Vsi so že vse povedali, a tako, kot sem jaz, ni še nihče. Zato bom zdaj še jaz nekaj povedal.' Zato bi me zanimalo, koga posluša in katera besedila se je dotaknejo. Pravijo, da je najbolj pametno, če znaš zelo zapleteno stvar povedati na najbolj preprost način. To želim sporočiti ljudem tudi skozi glasbo.