Na prvem mestu je pristala skladba Eda Sheerana Shape of You, ki je lani postala najbolje prodajani singel leta na svetu. Heart of Gold pa tik za njo.

"V bistvu nisem bil presenečen. Na spletu je števec, kjer lahko vidiš, na katerem mestu je skladba. Predvidevali smo, da bi lahko Heart of Gold postala najbolj predvajana skladba lani. Samo čakali smo na klic. Lani smo videli Nino Pušlar, ko je dobila nagrado in njen nasmeh je iskreno povedal, da je zadovoljna. Upala sva, da jo bova tudi midva kdaj dobila in delila to zadovoljstvo. Na koncu je prišla zelo hitro," je po prejemu nagrade za MMC dejal Rok Piletič, ki je sprejel nagrado še v imenu svojega brata Aneja, ki se zaradi priprav na maturo ni mogel udeležiti podelitve.

Največkrat predvajano skladbo Sheerana je sicer predvajalo 42 različnih radijskih programov, največkrat predvajano slovensko skladbo pa 40. A to ni bila edina skladba BQL, ki je pristala na lestvici stotih najbolj predvajanih skladb na radijskih programih lani. Skladba Muza je pristala na 45. mestu, skladba It's Complicated, kjer sta brata Piletič združila moči z duom Maraaya, pa na 63. mestu.

"Radijska predvajanja so zelo vplivala tudi na koncerte, ker enostavno ljudje želijo slišati tudi v živo, kar večkrat slišijo po radijskih postajah. Imela sva to srečo, da sva imela lani ogromno koncertov, ki so se letos nadaljevali. In tako dobila izkušnje in samozavest. To je najpomembneje," je pojasnil Piletič. A vmes – v dveh letih, odkar aktivno delujeta na glasbenem prizorišču, so se zamenjali tudi tipi koncertnih prizorišč. "Ne nastopava več po nakupovalnih središčih. In čutim olajšanje, da lahko zdaj bolj za dušo pokaževa najino glasbo. Zdaj s skupino, ki naju spremlja, samo še uživamo. Ne da prej nismo, ampak zdaj samo še potencirano uživava na koncertih," je pojasnil Piletič.

Pet skladb enega avtorja med prvih dvajset
Med dvajseterico največkrat predvajanih skladb pa je bilo lani pet slovenskih (v letu 2016 jih je bilo šest). "Gre za številke, ki so absolutne. Gre za vsa predvajanja na vseh radijskih postajah. Glede na to, da so uporabe majhnega števila fonogramov na veliko radijskih postajah enake, je matematika relativno preprosta," je pojasnil predsednik sveta Zavoda IPF in predsednik skupščine izvajalcev Zavoda IPF Boštjan Dermol.

Poleg skladbe BQL so se na lestvico uvrstile še skladbe Milijon in ena, ki jo izvaja Klara Jazbec (7. mesto), Halo in Srce za srce, ki ju izvaja Alya (8. in 18. mesto) ter Oba, ki jo izvajata Manca Špik in Isaac Palma (20. mesto). Vsem slovenskim skladbam, ki so pristale na lestvici Zavoda IPF med 20 najbolj predvajanimi skladbami lani, je skupno eno – avtor. Pod njih se podpisuje Raay. "Mogoče je to en odraz trenutnega stanja pri nas. Med prvih dvajset so tuje skladbe in en slovenski avtor. Mogoče bi bilo dobro, če bi bilo z leti več. Upam, da ni vse samo na kvotah. Mogoče se bo kdo le opogumil in videl, da se da trdo delati in bo mogoče začel malce bolj komercialno ustvarjati in poskušal priti na komercialne radijske postaje. In začel ustvarjati glasbo za malo bolj široke množice – malo bolj po zgledu tujine in trenutnih uspešnic. Zdi se mi, da to res potrebujemo," je povedal glasbeni urednik Radia 1 Tomaž Čop.

Razhajanja med nacionalnim in komercialnimi programi
Nacionalni radio, ki se bolj kot na številčnost predvajanja ene skladbe osredotoča na predvajanje čim več različnih skladb, tako težko vpliva na končni agregat predvajanj. "S svojimi predvajanji 'padejo' v sistem kvot, toda z večjim številom različnih fonogramov, ki imajo manj ponovitev," je pojasnil Dermol. "Mi kot nacionalni radio ne tekmujemo s komercialnimi radijskimi postajami. Zasledujemo druge cilje. Tudi kvote nam nalagajo večji odstotek domače glasbe. Med 100 odstotki je 71 odstotkov," je za Poročila ob 17.00 pojasnil urednik uredništva za glasbo na Valu 202 Žiga Klančar. Ob tem je poudaril, da glasbene opreme delajo radijski uredniki ročno: "Nimamo računalniško generiranih oprem." Prvi dve skladbi, ki so ju lani predvajali na Valu 202, sta presegla sto predavanj – in to sta bili skladbi skupin MRFY in Xequtifz.

Na vprašanje, kdo nosi večjo odgovornost za stanje, ki ga izkazujejo lestvice, kot je ta Zavoda IPF – glasbeni uredniki ali izvajalci, pa je Čop povedal: "Mislim, da smo radijski uredniki zelo malo krivi. Jemljemo to, kar nam ponuja trg. Mislim, da na terenu trenutno ni dovolj slovenske glasbe, ki bi lahko parirala s tujo produkcijo. Ne govorim o vseh izvajalcih, ampak o trenutni 'mainstream' glasbi – glasbi, ki je 'instant'."

Manj slovenske glasbe
Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je bilo lani le 19 slovenskih, kar je manj kot v letu 2016, ko jih je bilo 27. V letu 2015 pa 23. Zmanjšal pa se je tudi trend predvajanja slovenske glasbe. Radijski programi so v letu 2017 predvajali skupno 32,60 odstotkov slovenske glasbe in 67,40 odstotkov tuje (v letu 2016 je bil delež slovenske glasbe 38,2 odstotkov, leta 2015 pa 42,78 odstotkov).

Prav padec deleža predvajanja slovenskih skladb je najbolj alarmanten podatek. "Za to, da je manj domače glasbe oziroma manj slovenskih izvajalcev med vsemi predvajanji pa lahko že iščemo vzroke v predhodnem letu – v letu 2016, ko so bile v drugi polovici leta zakonsko uveljavljene kvote in se je že takrat pokazal trend – takrat je bilo za štiri odstotke manj slovenske glasbe kot v letu prej. V letu 2017 pa še skoraj šest odstotkov manj kot v letu 2016. Upal bi si trditi, da je to rezultat teh kvot. Ni nujno, da je to slabo, ker kaže ta analiza na to, da je zdaj več slovenske glasbe uporabljene čez dan. Ta, ki je bila prej predvajana v glavnem v nočnem času," je pojasnil direktor Zavoda IPF Viljem Marjan Hribar.

"Čisto natančne analize na podlagi videnega ne morem podati, ker poznam premalo parametrov. Lahko rečem, da se komercialne radijske postaje držijo zelo strogo zakonskih določil o kvotah – skoraj do sekunde natančno. Medtem ko nacionalne radijske postaje vrtijo bistveno večjo količino glasbe, kot je predpisana z zakonom. Kar me veseli," je odstotek predvajanj tuje in domače glasbe komentiral Dermol. "Drugo dejstvo je, da je komercialnih radijskih postaj bistveno več – tudi v agregatu, ko sešteješ vsa predvajanja, prideš do drugačnih številk. Se pravi, da tudi v ravnilu s strani nacionalnih radijskih postaj ne more popraviti končne slike," je še poudaril Dermol.

Toda po Dermolovih besedah je bolj težavna pestrost predvajanja skladb (pomanjkanje te) kot pa sama številka: "Čeprav bi si želel, da je več slovenske glasbe, toda ta pestrost je tista, ki bi morala biti vsaj po mojem mnenju bolj predstavljena. Da se ne bi uporabilo samo žanrska, ampak tudi medgeneracijska pestrost – da bi lahko poslušali repertoar zadnjih 60 let in ne zadnjega leta oziroma dveh."

Kot zanimivost: največkrat predvajana skladba leta 2016 To mi je všeč Nine Pušlar je pristala na 32. mestu, največkrat predvajana slovenska skladba leta 2015 Here for You v izvedbi Maraaye pa na 95. mestu. "V zadnjih dveh letih je opaziti, da je med 25 najbolj predvajanimi skladbami več skladb, ki so nastale v letu, ko so bile prvič predvajane ali pa v letu prej. Od 25 najbolj predvajanih je kar 24 takih, ki niso starejše od dveh let," je sklenil Hribar.

Kvote vplivajo na količino slovenske glasbe
Manjša raznolikost skladb, ki so predvajane na radijskih programih, je posledica tega, da je glasba, ki se predvaja, bolj skrbno izbrana. "Ker se prej urednikom ni bilo treba toliko truditi, da bi zadovoljili okuse poslušalcev, ker je bilo teh ponoči bistveno manj – ni rečeno, da so bili manj zahtevni, ampak jih je bilo manj, zato se jim ni bilo treba toliko potruditi kot zdaj, ko morajo zapolniti ta dnevni čas – ko je tudi največ oglasov in morajo ohraniti poslušalce na svoji frekvenci," je pojasnil Hribar.

In stanje na lestvici je tudi dokaz, da kvote delujejo na količino slovenske glasbe. "Mi malo bolj 'leni' glasbeni uredniki smo predvajali celo noč slovensko glasbo na zalogo. Potrebovali smo 20 odstotkov in smo enostavno naredili 30 odstotkov – pa si imel mir. Čez dan pa si lahko predvajal skladbe po svoji izbiri. Zdaj pa čez dan predvajaš skladbe, ki si jih že prej. Ponoči pa – ker so ti razmejili pasove – ni treba več vrteti in vrtiš samo toliko, kolikor potrebuješ. V dnevni količini je skupaj 20 odstotkov. Namesto prejšnjih 40. Odraz tega je upad deleža slovenske glasbe," je v imenu komercialnih radijskih postaj sklenil Čop.

Predvajanja na radijskih postajah in stroka
Na lestvici stotih najbolj predvajanih skladb lani na radijskih programih pa ni zaslediti skladb nagrajencev glasbenih nagrad Zlate piščali, ki jih podeljuje stroka. Prav tako pa niso bili med prejemniki nagrad izvajalci, ki so se uvrstili na lestvici med prvih 20 najbolje predvajanih skladb. "Redkokdaj je bilo opaziti korelacijo med najbolj predvajenimi skladbami na radijskih postajah in najbolj popularnih izvajalcev. Imeli smo primer, ko nekega izvajalca na radijskih postajah sploh nismo zasledili in je bil na terenu najbolj popularen. Potem so primeri, ko se v času, ko se ne prodajajo nosilci zvoka, prodajajo njegove plošče brez težav v deset tisoč primernik. In imamo primere, ko se nekdo vrti samo na radijskih postajah in ga nihče ne vidi na odrih. V glasbi imamo več poslovnih modelov," je stanje komentiral Dermol.