MENT 2025 je lani praznoval 10. obletnico, letos je tako zaživel že enajstič. "Mislim, da smo se ga lotili malce manj obremenjeno, bolj sproščeno. Ko jih imaš za sabo deset, si bolj samozavesten, da veš, kaj hočeš in se manj bojiš spreminjati stvari," je za MMC dejal Andraž Kajzer, vodja festivala, in dodal, da so obdržali vse, kar učinkuje, in to še izpopolnili. To pomeni, da – tudi zaradi finančnih izzivov – niso dodali novih prizorišč; dogodka nočejo večati. "Mislim, da smo našli neko udobno velikost festivala in konference. To nam je všeč," je ocenil.

"Izzivi organiziranja so, da najdeš glasbene izvajalce, ki se ti jih zdi vredno pripeljati, da najdeš konferenčne vsebine in ljudi, za katere se zdi, da lahko nekaj naredijo, prinesejo znanje ...," je pojasnil Kajzer in poudaril, da je seveda treba misliti tudi na to, kako finančno pokriti festival in ga nato tudi izvesti – veliko je sodelovanja z ljudmi, sceno in prizorišči. Ment je sicer potekal v znamenju trajnosti. "Poskušamo vplesti vse, kar obstaja, da sebi in drugim olajšamo stvari," je povedal vodja festivala in dodal, da uporabljajo že obstoječo infrastrukturo. To pomeni, da ne postavljajo novih odrov, zaradi dogovora z LPP-jem se udeleženci v času festivala lahko brezplačno vozijo z avtobusi po Ljubljani, vse pa spodbujajo k temu, da v Slovenijo ne letijo, ampak pridejo z vlakom ali pa si delijo avtomobil.

Slovenski predstavitveni festival je tudi letos pripravil bogat program z različnimi predavanji in "hitrimi mreženji", kjer se med seboj lahko povežejo ljudje z različnih področij glasbene industrije. Marsikomu se je na festivalu odprlo obzorje novih priložnosti, zadnje trenutke pred bližajočimi se koncerti, pa tudi že prej, so tako številni izkoristili, da so tudi izven organiziranih dogodkov mreženja ob skodelici kave navezovali stike in sklepali posle v kotu Kina Šiške, kjer so "frfotali" pravi "družabni metuljčki".

V večernih urah pa so na svoj račun prišli predvsem tisti, ki so bili željni morda malce (na dober način) nenavadnih, predvsem pa svežih ritmov in melodij. Ti so v preteklih dneh odmevali na prizoriščih Gala Hala, Menza pri koritu, Orto bar, Ljubljanski grad, Klub Gromka, Stara mestna elektrarna, Channel Zero in Kino Šiška, kjer je sicer že v zgodnjih popoldanskih urah bilo živahno, saj je bilo treba poskrbeti, da je vsa glasbena oprema na svojem mestu in da se vse sliši, kot se mora. Na Ment je sicer pomembno priti odprte glave in se brez predsodkov preprosto prepustiti, da človeka glasba popelje, kamor ga pač popelje.

Koncertno dogajanje so 12. februarja v Kinu Šiška odprli tudi Yalla Miku, švicarska skupina, ki združuje glasbenike iz severne in vzhodne Afrike, in grška glasbenica Σtella. Celoten festival je bilo zaradi boječnosti in sramežljivosti občinstva večkrat mogoče slišati besede: "Prosimo, pridite bližje, da vas vidimo in začutimo," kar so sicer zbrani pridno upoštevali in se premaknili nekaj korakov naprej. Ko je bil led po nekaj minutah koncerta le prebit, so se tisti v prvi vrsti pogosto popolnoma prepustili ritmom, ki so odzvanjali v dvorani, velikokrat pa tudi posnemali plesne gibe nastopajočih. Kljub morebitni začetni zadržanosti se je koncert vedno končal z navdušenim ploskanjem ter vzkliki in žvižgi odobravanja.

Med tistimi, ki so bili del poslušalcev na koncertu, je bilo občasno mogoče opaziti tudi glasbenike, ki so oder zavzeli pozneje. Velika večina jih je sicer v Ljubljano pripotovala večer pred svojim nastopom, morda celo na sam dan dogodka, tako je za pretirano medsebojno povezovanje včasih na žalost zmanjkalo časa.

Nova odkritja so prišla od vsepovsod, MMC pa se je pogovarjal z nekaterimi od njih.

Σtella: "Malce čudno je, ko tisti, ki te poslušajo, ne gledajo nate kot na glasbenega izvajalca, ampak izdelek"

Grška glasbenica je še danes presenečena, da je ubrala glasbeno pot. "Ko sem bila majhna, sem bila zelo sramežljiva. Ko so mi učiteljice rekle, da pred celo šolo preberem pesem, sem omedlela," je za MMC delila Σtella, ki je svoj glasbeni material prvič objavila na platformo SoundCloud leta 2012, njen prvi studijski album pa je izšel leta 2015. Nastop na Mentu je bil njen debi v Sloveniji, ki ga je glede na zelo pozitiven odziv občinstva opravila z odliko. "Zelo mi je všeč, ko igram v novem kraju," je za MMC priznala pevka, ki si sicer ni utegnila ogledati Ljubljane, je pa od prijateljev slišala, da je zelo lepa in neverjetna. "Veliko mest sem obiskala, a si jih nisem mogla ogledati. Sem pa videla ljudi, kar mi je najljubše, saj mi je bolj mar za občinstvo in izkušnjo na koncertu," je še delila glasbena izvajalka, ki pa je obenem poudarila, da je težko ustvariti uspešno mednarodno kariero.

"Sem iz Grčije, tako da je bilo to, da se preizkusim v mednarodni karieri in uspem, velik izziv," je povedala in pristavila, da je trajalo, preden je pred tremi leti podpisala pogodbo z ameriško založbo Sub Pop. "Bilo je veliko težkih, pa tudi dobrih trenutkov, a ne želim si, da bi se vse skupaj odvilo drugače. Hvaležna sem, da je bila pot malce počasna, a vseeno stabilna. Zadovoljna sem s popotovanjem, ki je za mano," je še dodala Σtella, ki meni, da so predstavitveni festivali predvsem dobra priložnost za ljudi v glasbeni industriji, ker na enem kraju lahko vidijo več novih glasbenikov.

"Občasno je malce čudno, ker običajno ljudje, ko te poslušajo, ne gledajo nate kot na glasbenega izvajalca, ampak izdelek. Zanje je to posel, ti pa se počutiš, kot da si v šoli in te ocenjujejo," je med pogovorom razmišljala Grkinja, a dodala, da je lažje, saj so vedno prisotni tudi oboževalci, ki jim je nastop všeč, in to tudi izrazijo.

4. aprila bo izdala nov album Adagio, ki je nastajal kar pet let, večino je ustvarila med pandemijo covida-19, ko je bilo po njenih besedah veliko glasbenikov ustvarjalnih. "Morda se tako imenuje, ker adagio opisuje nekaj počasnega in tisto obdobje je bilo zame počasno, za kar sem zelo hvaležna," je rekla in dodala, da se ji zdi, da bi si ljudje oz. svet morali vzeti več premorov. Sama si želi, da bi se poslušalci ob albumu počutili pomirjene.

S svežimi skladbami se potem tudi podaja na evropsko turnejo. Koncerta v Amsterdamu in Londonu sta že razprodana. "Počutim se zelo privilegirano, da bom nastopala s tem albumom. Zelo se veselim," je dejala Σtella, ki je z nove plošče že izdala eno izmed dveh pesmi v grščini; Omorfo Mou je njena prva skladba v maternem jeziku. "Nenavadno je. Vedno se mi je zdelo, da ima to, kar rečem v grščini, večjo težo, več pomena, kot če nekaj rečem v angleščini," je povedala grška ustvarjalka glasbe, ki bo na album vključila tudi priredbo svoje najljubše grške pesmi Ta Vimata Litse Sakelariou.

Σtella sicer naklonjenost do grške glasbe iz 40., 50. in 60. let goji že od malega – njen dedek je namreč imel starinski gramofon, ki še danes deluje, in na njem poslušal vinilne plošče. Upa, da se to odraža tudi v njeni glasbi, ki pop meša z grškim folkom.

Karolina Beranova: "Na predstavitvenih festivalih je tempo zelo hiter, kdaj postane kar preveč"

Praška kantavtorica Karolina Beranova je s svojo skupino, ki jo je pospremila na odru Orto bara in jo sestavljajo glasbeniki Václav Švestka, Samuel Kuba in Šimon Mára, še pred nastopom obiskala nekatere koncerte, ki so se odvili na Mentu. "Dobro je, ker je vse večinoma zgoščeno na enem kraju in lahko skačeš od koncerta do koncerta," je za MMC pevka, ki je skupaj s fanti že na poti v slovensko prestolnico raziskala, koga si bodo ogledali v živo.

Meni sicer, da ima Ljubljana lastnosti velikega mesta; ljubljanska kulturna scena se ji zdi večja in bogatejša kot praška, po njenem mnenju je to predvsem rezultat razlike v vladnem vlaganju v kulturo. Praga sicer ima nekaj festivalov, a ti niso organizirani v smislu predstavitvenega festivala mreženja; vlogo tega do neke mere prevzema organizacija SoundCzech, ki se trudi za podporo čeških glasbenih ustvarjalcev.

"Je pa res, da je tempo na predstavitvenih festivalih zelo hiter, kdaj postane kar preveč," je še priznala in dodala, da bi več povezav z glasbenimi akterji lahko sklenili, če bi tu ostali dalj časa. Po mnenju Karoline je za "medsebojni klik" namreč potreben čas. Se je pa veselila povezovanja z drugimi ljudmi.

Druščina je prvič skupaj zaigrala poleti 2023. "Od takrat smo na tem lepem popotovanju dobrih koncertov, za kar sem hvaležna," je priznala glasbenica, ki je celotno izkušnjo opisala kot "projekt za dušo". Do zdaj so bili skupaj v tujini le enkrat, na Slovaškem, daljša pot do Ljubljane je bila tako zanje nova izkušnja. "Zagotovo se vsakič, ko s štirimi ljudmi več kot šest ur preživiš v avtomobilu, bolj povežeš," je poudarila.

"V tej skupini mi je všeč povezava med zelo intimnim in krhkim načinom petja Karoline in njenega pripovedovanja zgodb z bolj 'težko, glasno' glasbo," je dejal Švestka, k čemur je Beranova, ki se poleg glasbe izraža tudi v filmu, dodala, da se ji zdi to, da pesmi deli z občinstvom, ki se z njimi tudi poveže in ob njih nekaj začuti, pravi blagoslov. "Je pa res, da sem šele nedavno začela to, da ne ustvarjam le skladb, ki so kot moj dnevnik, ampak v njih tudi odražam svet in kaj se dogaja v njem," je povedala glasbenica. Samuel je sicer pristavil, da ni vedno treba iskati globljega pomena v pesmih, ampak je važno samo splošno vzdušje, ki ga ustvari melodija.

V klubu Orto bara je zasedba, ki jo je sicer pred njihovim debijem na Mentu zaman malce skrbelo, ali bo kdo sploh prišel na njihov nastop, zaigrala tudi pesem Prague, ki jo bodo uradno izdali v prihodnjih mesecih. Ta je pravzaprav Karolinino razmišljanje o tem, kje je njen dom, in ugotovitev, da je ta povsod, kamor gre. V kratkem sicer zasedba, ki je lani izdala tudi skladbo Ferryman, namerava posneti še več svežih skladb.

Ingver in Gverilke: "Ljudem želimo dati občutek sproščenosti in domačnosti"

"Imam pozitivne občutke ob zelo korektni komunikaciji in dobri organizaciji. Ponuja zelo različne možnosti, kako skupinam dati priložnost, da se s kom seznanijo. Ker je veliko ljudi in pogovarjanja, je sicer to tudi malo naporno," je svoje občutke glede Menta za MMC strnila Eva Boke Ziblje, del performativnega tria, v katerem ustvarjata še Enja Rojenica in Mojca Marija Frida, ki je še pristavila, da ji je bila predvsem zanimiva izkušnja "hitrega mreženja". "Lepo se je tudi uriti v tem, kako opisati svojo glasbo v eni minuti in se poskušati prodati," je delila Mojca, Enja pa je povzela, da je celotno dogajanje kot "glasbeni sejem z veliko glasbenimi navdušenci".

Uspeh tovrstnega povezovanja sicer ni zagotovljen. "Nikoli ne veš, ali bo to v resnici kaj prineslo. Ni zagotovila, da bomo dejansko dobile kakšen koncert. Veliko stvari se še mora zgoditi, da se potem nekaj udejanji. Dokler vrabec ni v roki ..." je še dejala Eva. Kot je dodala Mojca, same delujejo bolj po principu "od ust do ust", v bolj v "analognem svetu". "Imamo Facebook in elektronski naslov, neki organizator koncertov pa nam je malo za šalo malo za res rekel, da nas ne more 'bookirati', če nimamo Instagrama. Vstopile smo v svet, ki deluje malce drugače kot za zdaj mi," je povedala Mojca.

V svoji glasbi trojica, ki je Mentov nastop opravila na Ljubljanskem gradu, obravnava aktualne teme. "Ljudem želimo dati občutek sproščenosti in domačnosti, pa tudi podporo v nekih temah, ki so nam blizu – težko življenje v mestu, v smislu stanovanjske problematike, podrejenost nekih vej umetnosti, problematiziranje brezsmiselnih vojn ..." je ustvarjanje povzela Mojca, Eva pa je dodala, da gre za to, da uglasbijo to, o čemer se ljudje pogovarjajo, neke izkušnje, ki si jih delijo z vsemi.

"Ljudje se s tem povežejo. Lepo je slišati, da neke stvari, ki tebe kot slehernika težijo, niso spregledane ali ima neka skupina ljudi podobne težave. Obravnavanje takih tem je lahko katarzična izkušnja," je poudarila Eva. Po besedah Enje je vsaka skladba zgodba, vse tri pa menijo, da je prek glasbe mogoče premakniti ljudi – in sebe.

V aprilu sicer načrtujejo rezidenco v Istri, kjer so se "rodile kot bend". Obenem se želijo lotiti nečesa novega, osnutki še nerazvitih skladb že obstajajo. Med Mentom se je izoblikovala tudi želja za turnejo po Sloveniji in Balkanu, kasneje tudi širše. Hočejo tudi organizirati vokalne delavnice, kjer bi kot mentorice dobile možnost, da to, kar so se same naučile od drugih umetnikov, delijo naprej.

Đoko: "Moramo razmišljati 'izven škatle'"

Skupina Đoko, v kateri so pevec in kitarist Luka Hernet, kitarist Jure Gračner, basist Tilen Barbirič in Nino Vreča, ki poprime za mikrofon in bobnarske palčke, je letos bila del tistih, ki so s svojo glasbo napolnili prostore Orto bara. "Mislim, da so vse te zadeve, kjer lahko igraš in te pride poslušat veliko ljudi, pomembne," je za MMC poudaril Vreča. "Malo smo živčni, a to moraš biti," je dejal Hernet pred nastopom, na katerem so nekateri člani občinstvo popolnoma znorili, številni pa so odobravajoče prikimavali v ritmu glasbe.

Za to leto skupina, ki je lani izdala svoj prvenec, načrtuje izdajo vsaj treh singlov. "Trenutno delamo demoposnetke, smo v procesu, da izoblikujemo nov zvok, nima smisla delati enako glasbo, kot smo jo že naredili. Ko smo izdali album, sem mislil, da lahko malo počivamo, a to ni res. Ves čas moraš delati naprej. Je pa res, da potrebuješ nekaj časa, da lahko izoblikuješ nov zvok, imaš nov navdih," je pojasnil Hernet, Vreča pa je ob tem poudaril, da se bodo posvetili temu, da bodo mislili "izven škatle".

Obenem si četverica, o kateri je njihov prijatelj za študijski projekt posnel tudi dokumentarec, preprosto želi, da bi igrala, "kolikor se le da". Aprila bodo tako na primer z Alo!Stari igrali na Ortofestu, več datumov koncertov se še obeta. Napovedujejo tudi izid vinilnih plošč lanskega albuma.

Woomb: "Upamo, da ljudje pridejo na naš nastop in se počutijo opažene"

Ment je bil prvi postanek turneje bolgarskega dvojca Woomb, ki ga sestavljata Hristo Yordanov in Gueorgui Linev. "Uživala sva v tem, da sva spoznala nekaj ljudi, ki so nama bili že dolgo vzor," je za MMC dejal Yordanov, ki je sicer spoznal, da je sam precej sramežljiv, predvsem pri spoznavanju tistih, katerih delo mu je pri srcu. Slovensko prestolnico je sicer oklical za eno izmed svojih najljubših mest, ki jih je obiskal preteklo leto. Obema je všeč predvsem arhitektura in – zmaji.

Čeprav sta v Ljubljano prišla zgolj dan pred koncertom v Gali Hali, je Linevu uspelo ujeti tudi nekaj dobrih koncertov, udeležila sta se tudi nekaj okroglih miz v Kinu Šiška. "Trenutno poskušava dešifrirati, kako pomembni so tovrstni festivali. Dajejo vtis, da so zelo vplivni za razvoj glasbenikov, obenem pa se veliko govorcev še vedno sprašuje o njihovi pomembnosti. Vejo, da so, ampak niso še definirali, na kakšen način," je delil Linev. Yordanov je sicer pristavil, da sta svojo ekipo, odkar sta začela igrati na predstavitvenih festivalih, posledica katerih je bila, da imata tudi več ponudb za koncerte.

"Vedno je sicer prisotno lažno pričakovanje, da te bo nekdo 'odkril' v enem večeru in potem boš v nekaj urah postal zvezda," je še dejal Hristo in poudaril, da je v njunem primeru šlo za počasen in postopen proces. "Tudi to je v redu, ker se mi zdi, da tako postaneš del nečesa večjega, kar se zdi kot skupnost," še meni pevec, k čemur je Gueorgui dodal, da so temelj vsega medsebojni odnosi, ki pa zahtevajo čas in trud. Vseeno zagovarjata, da ima vsak glasbenik svojo pot, primerjanje z drugimi pa samo "ugasne iskrico".

Zdi se jima, da se sicer zadnjih nekaj mesecev, glede na to, da bo minilo šele leto dni, odkar sta začela nastopati tudi v živo, vse odvija bistveno hitreje. V zadnjem letu sta med drugim izdala kratkometražni album in bila nominirana za glasbeno nagrado Music Moves Europe, to poletje imata že polno zasedeno, koncertiranje ju bo popeljalo tudi čez lužo. Po njunih besedah ju je pestro dogajanje preteklega leta še bolj povezalo. "Najin projekt raste, mislim, da nisva bila pripravljena na veliko izzivov, ki so naju čakali. Nisva si vzela predaha. Treba se je ustaviti, se ozreti okoli in biti prisoten tu in zdaj, dojeti, da si dosegel mejnike, ki so se ti morda zdeli nemogoči. To je nekaj velikega, za kar si lahko zelo hvaležen, seveda je treba ceniti tudi celotno ekipo, ki se bori s tabo," je povedal Hristo.

Za nastop v živo sta moči združila še s štirimi glasbeniki. "Zelo rada preživljava čas z njimi in se pripravljava na koncerte," je priznal Yordanov in poudaril, da se sploh ne zdi, da gre za delo. Prvotno sta začela z drugačno zasedbo, "svoje ljudi" sta našla v zadnjih letih, ki so bila polna poskusov, s kom bi sodelovanje delovalo in s kom ne. "Upam, da ljudje pridejo na naš nastop in se počutijo opažene, da niso edini, ki nekaj čutijo, da vidijo, da nismo sami v nečem," je povzel Yordanov. "Poslušava glasbo, zaradi katere se počutiva žalostna, čeprav to v tistem trenutku nisva. Ne vem, kaj je to – morda neka oblika mazohizma – a v tem je neka lepota. Mislim, da na naše koncerte hodijo podobni ljudje, saj tudi midva delava tako glasbo," je dejal Linev, koncertno izkušnjo pa je njegov kolega opisal kot skupinsko terapijo, med katero se s stvarmi, s katerimi se je strašljivo spopasti, oseba ne spopada sama. "Lažje je, če te nekdo med tem drži za roko, in upam, da smo mi lahko ta roka, ki jih drži, medtem ko preživljajo težke čase".

Vsako prizorišče, tudi znotraj iste države, je po njunem mnenju sicer drugačno, doma pa je izkušnja, posebno po koncertiranju v tujini, še vedno neprimerljiva. "Je, kot da bi sklenil krog," je opisal Gueorgui. Po turneji dvojec načrtuje končanje nekaj pesmi, ki sta jih glasbenika začela ustvarjati že pred časom, vrnitev v studio že nestrpno pričakujeta. "Pogrešam proces, ko sva v sobi samo midva. To se ne zgodi več pogosto," je priznal Hristo in dodal, da že dolgo nista napisala nečesa novega. To leto bosta tako material počasi izdajala v upanju, da se bo na začetku naslednjega leta prelevil v "nekaj večjega".

IDEM: "Tega projekta nikoli nisem videl kot material za predstavitveni festival"

Antun Aleksa na Mentu ni bil prvič – del tega je bil že kot član skupine Porto Morto. Tokrat se je festivalskemu občinstvu predstavil s samostojnim projektom IDEM, ki je v Ljubljani premierno nastopil v "full bend" aranžmaju. "Vesel sem, da sem po več letih spet tu in doživim to vzdušje," je za MMC dejal hrvaški glasbenik, ki ga je bilo pred nastopom v Orto baru mogoče videti, kako si je ogledal tudi koncert poljskega dvojca Franek Warzywa & Młody Budda. Pevec je festival videl tudi kot priložnost, da se na istem mestu sreča s poznanimi ljudmi iz cele regije, obenem pa vidi, kakšna je koncertna situacija v Ljubljani, kjer sicer rad nastopa.

"Na glasbeni sceni sem že več kot deset let, igram v različnih skupinah. Nikoli si nisem mislil, da bom s projektom IDEM veliko nastopal, kar pa se je v zadnjem letu zelo spremenilo," se spominja Hrvat, ki je bil presenečen nad dobrim odzivom občinstva in nad dejstvom, da so ga povabili na Ment. Sam sicer meni, da predstavitveni festivali niso "življenjsko pomembni", so pa koristni na primer za navezavo stikov med promotorji in skupinami, ki si želijo nastopati zunaj domačih mej. "So dobra motivacija," je rekel Aleksa, ki ima za sabo že veliko turnej, tudi po celi Evropi, in dodal, da je za glasbenike tudi dobro, da si izmenjajo izkušnje in mnenja.

Tudi letos je sicer IDEM, ki je lani izdal že drugi album, nominiran za hrvaško glasbeno nagrado porin. "Nagrade so vedno lepo priznanje, hvaležen sem za to," je dejal, a poudaril, da mu še vedno največ pomenijo vsi koncerti preteklega leta in komentarji občinstva.

Za letos načrtuje več koncertov, tudi regionalno turnejo, ki bo med drugim vključevala Ljubljano. Obenem bo Aleksa s skupino Porto Morto izdal nov album. "Če bo šlo vse tako, kot mora iti, bo to leto plodovito," je še povedal glasbenik.