"Če bi bil predsednik vlade, bi mu dal dosmrtno vozovnico za vlak, ker že 30 let čaka nanj," se je pošalil na račun njegove velike uspešnice 30 let gost na koncertu, prijatelj in tudi poročna priča Primož Grašič, ki je poleg NSQ in ManuElle dopolnjeval Pestnerjev seznam gostov.

Pestner je 50 let kariere praznoval ob spremljavi big banda Slovenske vojske. In pred občinstvom, ki sicer ni do konca napolnilo atrija Križank. Dva večera sta bila precej ambiciozen podvig. "Kar dva sta bila in oba sta bila zelo zanimiva, predvsem, ker smo bili oba večera v strahu zaradi vremena, ali bomo preživeli ali ne (smeh). Danes je bilo malo bolj optimistično, ker je že vreme bolje delovalo na nas. V dveh večerih smo predstavili dva različna programa. In upam, da je vsak našel v teh dveh koncertih nekaj zase in da bomo lahko šli naprej v nove projekte z dvignjeno glavo," je po koncertu dejal Pestner.

Na oder je stopil nekaj minut po pol deveti uri in ob spremljavi orkestra (ki ga je na začetku sicer preglasil, toda v nadaljevanju teh težav ni bilo več) odpel skladbo Ciganska kri. Sprehod po bogati in raznovrstni glasbeni poti je bil razdeljen na dva dela – v prvem je Pestner pel avtorske pesmi, ki so zaznamovale njegovo preteklost in zadnja leta. V ta namen je na oder povabil tudi slovensko predstavnico na Evroviziji leta 2016 ManuEllo, s katero sta lani posnela duet Čas je za ljubezen, ki ga je Pestner uvrstil na album Metulji.

"Hudo. Meni se zdi to noro. Marsikdo bi rekel: 'Eh, 50 let.' Sama si želim, da mi bo uspelo, da bom na odrih 50 let," je priznala ManuElla. In številke se Pestner prav nič ne sramuje, še več, poudarja, da je res občutek, kot da je za njim 50 let nastopanja po odrih. "Ja, je. Seveda. Zakaj pa ne. To je čisto normalna stvar. Tudi, ko si star 50 let, imaš lahko veliko moči," je poudaril Pestner.

Njegov prvi nastop se je zgodil v okviru oddaje Veseli tobogan, z njim je pritegnil pozornost – kmalu zatem je pri založbi Jugoton leta 1968 izšla prva mala plošča z naslovom Najrajši sem pri očku. Leta 2016 je praznoval 60. rojstni dan, lani je leto sklenil z izdajo novega samostojnega albuma. Z njega je sinoči v živo predstavil še skladbo Moji metulji.

Bolj kot novostim se je posvetil klasikam, kot so Vrača se pomlad, Tvoje solze, Vse je lepše, ker te ljubim in že omenjena Trideset let. Vse tiste, zaradi katerih si je prislužil naziv zlati glas slovenske glasbe. Sprehodu skozi čas pa je dodajal še njemu značilen, malce sarkastičen, humor: "Torej, če sem prav razumel ... Popevke so O. K.," je nagovoril zbrane po skladbi Vrača se pomlad ob bučnem aplavzu, ko jih je odpeljal v zlata leta Slovenske popevke.

"Preden se bomo lotili enega zelo lepih delov koncertov – to je krajši odmor –, bomo zaigrali še dve skladbi. Obe sta popolnoma neznani, če se vam bo zazdelo, da jih od nekod poznate, ga vprašajte, kje je to že slišal," je nadaljeval Pestner ob napovedi skladb Vse je lepše, ker te ljubim in Trideset let.

Vrnitev New Swing Quarteta
V drugem delu se je Pestner posvetil priredbam. V ospredju so bile skladbe izvajalcev, ki so v preteklosti naredili največji pečat na Pestnerja – od Elvisa Presleyja do Toma Jonesa. "Drugi del je zame bolj sproščujoče narave. Rad pojem stvari, ki niso moje. Ko skupaj z Omarjem Nabrom nastopava v okviru koncertov Trip to Las Vegas, jim dava prav to – ljudem dava to, kar vsi poznajo in imajo radi. In to smo hoteli predstaviti v drugi polovici koncerta," je po koncertu dejal Pestner.

Ob skladbah, ki jih ljudje poznajo in imajo radi, so lahko pospremili tudi virtuoznost Grašiča na kitari in vrnitev NSQ-ja na oder, na katerem so bili v osrednji vlogi le večer pred tem. "Živi in zdravi so. Delamo naprej. V to nas 'sili' občinstvo. Mislili smo, da se bo končalo s februarskim koncertom, toda prišle so Križanke. Na žalost nam je malo zagodla narava, da Križanke še niso renovirane in smo nastopili v atriju. Toda načrti za naprej so. Načrtujemo koncerte v tujini in bo še nekaj dela letos," je povedal Pestner, preden se je z njimi podal v poduhovljene in gospelske skladbe, ki so v preteklosti zaznamovale njihovo delo. Med njimi je treba izpostaviti venček Joshua, Down by the River Side in When The Saints Go Marching In. Predvsem zadnja je po slabih dveh urah zbudila občinstvo v Križankah.

Rože za slovo
Pestnerju je preostalo lahko delo, ko je z venčkom svojih uspešnic, kjer je odpel le delčke do refrenov, prišel do točke, ko je pomahal zbranim v slovo. "Srečno prihodnjič," je še zaklical zbranim pred zadnjim priklonom njega z orkestrom in prejemom rož, ki sta mu jih prinesli kar njegovi hčerki. Prav zato se je ta koncert v Križankah pretvoril v toliko bolj domačega in intimnega, kot bi pričakovali ob prerezu kariere, ki traja že več kot pol stoletja.

Več utrinkov pa si lahko pogledate v galeriji spodaj.