Tako se pred koncertom v Ljubljani (ta bo 26. septembra v Kurzschlussu), kamor se vrača po štirih letih, svojih začetkov spominja elektro-popdiva Róisín Murphy.

46-letna pevka, ki je konec 90. let preteklega stoletja zaslovela v dvojcu Moloko in pozneje krenila na samostojno pot, v prestolnico prihaja tretjič.

Sorodna novica Ko še Ljubljančani plešemo ali sklepni dan Flowa

Slovenskemu občinstvu bo predstavila starejše uspešnice, kot so Overpowered, Let me Know in You Know Me Better, pa tudi nove uspešnice s projekta All My Dreams. Med njimi se je dobro prijel singel Incapable, o katerem Roisin pravi: "Zanimivo je, da je skladba všeč toliko ljudem. Ljudje po navadi besedilom ne posvečajo veliko pozornosti, o pomenu te skladbe pa se je res veliko govorilo, kot na primer, "s tem se res, res poistovetim". Na neki način je ljubezenska zgodba, vendar zelo neklasična. Je nekoliko ironična. Malo sem hudomušna, ko se pretvarjam, da nikoli nisem imela zlomljenega srca. Na neki način je smešna ... Malce hladna."

Glasbenica je znana po tem, da skladbo napiše v enem dnevu in potem tudi režira glasbeni video zanjo, bi rekla, da je transformacija inspiracije v nadzor pomemben korak njenega ustvarjalnega procesa: "Nadzor ni najpomembnejša stvar, včasih ravno zaradi nadzora stvari uidejo iz roke. Rada sodelujem ... Vedno, ko delam s kreativnimi ljudmi, jih poslušam. Težje je, recimo, poslušati vsakega, poslušati vse ljudi v industriji, poslušati pričakovanja drugih, pričakovanja oboževalcev in podobno. Ni tako, da ne znam poslušati. Vedno poslušam umetniško nadarjene ljudi, s katerimi delam, in vedno se naučim veliko s tega področja. Še vedno pa sem precej naivna glede določenih drugih stvari, kot je na primer poslovni del, če me razumete."

Bi morali torej umetniki več misliti na svojo ustvarjalnost kot na posel? "Ne, nič ne mislim. Zase menim, da sem dobesedno postala Moloko, ker sem se zaljubila v nekoga. In še isto noč sva ustvarila zvočni posnetek z malo brezvezne glasbe, na katerem jaz govorim neumnosti. In zdaj sem tukaj, skoraj 25 let pozneje, na kar sem zelo ponosna. Rada bi, da ljudje razumejo, od kod prihajam. Nisem začela kot pevka in tekstopiska, čeprav to pravzaprav počnem. Sem zgolj plod nesreče oziroma več nesreč."

Róisín je znana kot kraljica avantgarde, kako bi opisala bistvo avantgarde in kaj ji ta pomeni danes: "Vedno sem si želela biti vizualna umetnica, zato sem proučevala modernizem, kar je bila tudi prva umetniška smer, ki mi je bila všeč. Nato sem kot umetnica odkrila sodobno umetnost in bila navdušena. Težko je prazaprav razumeti starejšo umetnost, nekako te začne zanimati, ko se staraš. Danes si le še ogledujem stare slike, tako da ... Ne vem, kaj pomeni avantgarda. Vem le, da sem samoukinja, to je to, kar sem. Pevka sem postala preko igre in eksperimentiranja. Mislim, da sem bolj amaterka kot nekdo, ki je avantgarden. Nisem hodila v šolo petja, nisem si niti mislila, da bom kdaj pevka, saj sem bila prepričana, da bom vizualna umetnica. Navdušuje me, da v svoji karieri vedno znova poskušam nove stvari, ki jih nisem še nikoli."

Ali meni, da je avantgarda še vedno releavantna v današnjem času, ko smo pravzaprav videli in naredili že vse? "No, gre za kar močno prepričanje, da avantgarde ni več. Veliko ljudi namreč pravi, da najbolj navdušujoče stvari zdaj najdemo v znanosti, tehnologiji in podobnih področjih, ki pa meni niso zanimiva. Zase bi rekla, da sem zgolj kreativna oseba, ki se loti česar koli, kar ji pride na pot."