Manj kot 24 ur od zadnjih stoječih aplavzov v nabito polni Gallusovi dvorani je člane skupine Siddharta in Simfonični orkester RTV Slovenija čakalo drugo dejanje glasbene dovršenosti, ki jo kljub odsotnosti najrazličnejših efektov in odrskih atrakcij lahko štejemo za spektakel. Spektakel, ki ga je spisala glasba.

Deset let po elektronskem "šoku", ki ga je Siddharta pripravila v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, so se pevec in kitarist Tomi Meglič, kitarist Primož Benko, basist Jani Hace, klaviaturist Tomaž O. Rous, bobnar Boštjan Meglič ter mojster tolkal Martin Janežič - Buco usedli s simfoniki in premagali distanco, ki jih je delila za Bežigradom leta 2003.

"Takrat je bilo bolj podivjano. Mi smo bili že fizično 30 metrov narazen. Igrali smo na polno z vso elektriko in težko je bilo izpostaviti orkester, ker smo ga povozili, saj drugače ni šlo. Tu - na obeh koncertih v Gallussovi dvorani - pa je imel dovolj svojega prostora, da se je zlil z nami. To ni bilo tako kot spektakel, tu se je bilo treba usesti in poslušati," je za MMC po sinočnjem koncertu priznal Tomi.

Že nekaj tednov vnaprej razprodana Gallussova dvorana je tudi drugi večer pozdravila osrednje akterje nekaj minut po osmi uri. Rdeča nit večera je bila zgrajena okoli ogrodja skladb, ki so pred desetimi leti spravile večtisočglavo množico do nepozabnega doživetja: Rave, Et tu, Naiven ples, Siddharta, Klinik, Eboran, Pot v X, Samo edini, Orion Lady, Platina in Napoj. A na svoj račun so poleg obujevalcev spomina prišli predvsem glasbeni sladokusci.

Kdor je imel v zadnjem obdobju priložnost in je obiskal kakšnega izmed akustičnih koncertov Siddharte (dva so pripravili decembra lani v Ljubljani in Mariboru), je lahko spoznal, da se ob odsotnosti električnih sunkov Siddhartina glasba preusmeri v surovo bit glasbe. Skladbe oz. njihove uspešnice se tako le povrnejo v prvenstveno obliko. Obliko, kjer še niso "zlikane" pod težo elektronskih zahtev današnje dobe.

In ta surovost brez električnih primesi dopušča - kot sta pokazala oba koncerta v hramu kulture -, trk z drugim "svetom", ki ne samo, da je ob akustiki bolj slišan, ampak na novo poustvarjen. "Ta glasba dopušča dovolj prostora za neko magijo in prostor za orkester. To ni tipičen rokenrol, kjer bi težje našel neko vlogo orkestrov, ampak dopušča vse: od filmske glasbe, mističnih momentov in tudi popevkarskih momentov, ampak vse v kontekstu neke dramaturgije večera, ki to sprejme in omogoča," je za MMC pojasnil vodja glasbene produkcije RTV Slovenija Patrik Greblo.

Stare skladbe, novi aranžmaji
Nove aranžmaje okostja repertoarja iz leta 2003 in Siddhartinih novejših uspešnic so prispevali Matija Krečič, Milko Lazar, Slavko Avsenik ml. ter Hace in O. Rous. "Aranžerjem zaupaš, ampak mi smo jih povabili na vaje in zaigrali naše različice in naše akustične aranžmaje. Skupaj smo se nato dogovorili, na kakšen način naj bi se aranžmaji naredili. Imeli smo dovolj časa, da smo vse skupaj uskladili," je za MMC dejal Tomi.
Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Simona Krečiča se je ob tem preprosto povečal iz 64-članskega v 70-člansko sinergijo zvokov. Bilo je daleč od tega, da se je na začetku samo zaslišal poudarjen zvok triangla (ob Rave) ali pa činel (ob Pot v X), glasba je presekala klasično delitev na Siddharto in simfonike.

Violine so na mestih skladbe Siddharta nadomeščale Primoževo električno kitaro, ki je ostala zaprta v kovčku. Namesto Tomaževih sprehodov po črno-belih tipkah, kot uvod v Baroko, je za to na marimbi poustvaril prvi gost večera Gregor Nestorov.
Ne tišje, ampak drugačno
A akustično zastavljeni koncept ni sprožil pogosto slišanega učinka, ko se glasba preprosto le stiša za nekaj decibelov. Nasprotno. Pompoznost tolkal in pihal je Naravo še nadgradila, medtem ko so v nadaljevanju godala ohranila tisto trdoto, ki jo v sebi nosi Napoj. Inštrumentalne dele enega izmed najbolj energičnih izdelkov iz albuma VI - Bonsai so člani Siddharte preprosto pustili orkestru, da jo je zapolnil s svojo igrivostjo.

Tako je bil pravzaprav orkester tisti, ki je dvigoval dramatičnost med Rave (katerega aranžma je ostal prilagojen mirnejšim legam), mu dodajal s pihali prizvok, ko gre vse narobe med Naivnim plesom, ter zapolnjeval tišino (Sam in Platina).

Posebno vlogo je odigral tudi Tomijev glas, ki ni za vsako ceno ostal na klasičnih legah. Aranžmaji orkestra so mu dovoljevali, da je iz šepetajočih leg prehajal v bolj odrezave (Klinik), spet v naslednjem trenutku je ta postal že podoben recitiranju (Et tu). Posebno vokalno presenečenje večera je bila edina skladba večera, ki jo je zapel v angleščini Tom Waits For Me. Skladba "o začetku novega življenja in koncu starega" je občinstvu predstavila precej drugačnega Tomija - bolj blizu Cockerjevemu globokemu glasu na disneyju podobni inštrumentalni podlagi.

Glasovi otrok in dramatičnost Siddharte
Toda prava vokalna poslastica je prišla šele ob prihodu Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija. Ti so posebej za to priložnost naštudirali besedilo Eboran in s svojimi tenkočutnimi glasovi in nenavadnim aranžmajem, pod katerega se je podpisal Hace in se ga ne bi branil za svoje celovečerce niti Tim Burton, poželi daleč najbolj iskren aplavz večera. "Tisto je bilo res nekaj posebnega. Neverjetno je slišati tako majhne otroke peti besedilo, ki ni v slovenščini in se ga morajo naučiti na pamet. In s temi angelskimi glasovi so mi šle kar kocine pokonci," je priznal tudi Tomi v pogovoru za MMC po koncertu.

Skrbno premišljena dramaturgija
Tankočutnost se je nadaljevala v obliki čustveno nabite Orion Lady in se prelevila v vokalno baročnost, ko so se Siddharti in Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija na odru pridružile violinistka Brina Nataša Zupančič, harmonikarica Katarina Štefanič Rožanec in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran. Siddharta je namreč prav za Gallussovo dvorano obudila teatralno dramaturgijo s skladbo Livingstonov poslednji poljub, ki je nastal v sodelovanju z Anton Podbevšek teatrom.

Nesporno je bil sinoči večer glasbe, ki ni potreboval na odru nič drugega kot le zamahe po inštrumentih - temu sta bili dokaz obe skladbi bisa Samo edini in (že ustaljeno zadnja) Vojna idej, ki so iz občinstva privabili potencirano ploskanje, ki se je stopnjevalo čez celoten koncert. Hkrati pa je že zdaj znano, da ne bo ostalo le pri spominih na stare uspešnice, preoblečene v simfonično podobo, saj so glavni akterji obeh "spektaklov" združili svoje moči v avtorski skladbi Novi svet (Keaziree), ki je na dobri poti, da bo postal tudi novi singel Siddharte.

"Če bi bili ogromen svetovni bend, bi šli zdaj na svetovno turnejo in bi imeli še petdeset takšnih koncertov. Tako pa so takšni koncerti zelo edinstveni in posebni. Vtise zbiraš šele potem. Tako ali tako se v tej dobi vse posname tako zvočno kot slikovno, tako da bomo še podoživljali to. Ampak jaz sem navdušen. Res smo se 'fajn' pripravili, kar se je tudi videlo, ker smo vsi neznansko uživali," je sklenil Tomi.

V spodnji galeriji si lahko ogledate fotoutrinke s prvega razprodanega koncerta.