Vsi, ki so si v preteklosti ogledali predstavo Slovenska muska od A do Ž, so morda pričakovali podobno ali celo enako predstavo, kot je bila tista, ki jim je ostala v spominu, a je bilo že ob pogledu na odrsko postavitev jasno, da ne bo tako. Oder za komično-glasbeni šov je bil namreč prvič postavljen v središče parterja, kar je pomenilo, da so lahko Lado Bizovičar in njegovi številni gostje občinstvo nagovarjali v radiju 360 stopinj, najdaljša razdalja med občinstvom in odrom pa je bila za polovico manjša kot po navadi. Obenem pa je hiter pogled okrog dvorane zagotovil vsem obiskovalcem, da bo tudi s produkcijskega vidika tokratna Slovenska muska svetlobna leta pred svojimi predhodniki.

Za vrhunsko ogrevanje občinstva je najprej s svojim 15-minutnim nastopom poskrbela Mini DJ Akademija, v kateri so otroci stari med devet in 13 let. Uvodni šov se je nadaljeval z Goranom Hrvaćaninom oziroma njegovim glasbeno-komičnim alter egom Gojkom Hitmacherjem Ajkulo. Spodobilo se je, da "glasbeni virtuoz" Hitmacherjevega kova svoj ognjeni krst doživi v največji slovenski dvorani, pa čeprav samo s tremi skladbami. Mojster polomljene angleščine je z zasedbo predstavil čisto svežo, še neslišano skladbo, postregel pa je tudi s pred kratkim izdano (skoraj) evrovizijsko pesmijo Afrodizijak in uspešnico Gunce Afno. Takoj po tem, ko je Gojko s svojo glasbeno skupino "za reference" zapustil središče parterja, se je po stopničastem odru razporedil simfonični orkester, ki je z mogočno uverturo dvignil napetost pred prihodom zvezde večera.

Po dvorani se je na odobravanje množice razlegla ena najbolj znanih melodij v zgodovini slovenske glasbe, Slakova V dolini tihi, na zaslonih pod stropom Stožic pa se je zavrtel posnetek, v katerem so nekateri najbolj znani slovenski glasbeniki Bizovičarju v ritmu zimzelene skladbe delili zaušnice. Nemara maščevanje za več kot 250 predstav, v katerih si je komik in glasbenik privoščil marsikaterega izmed njih? Med tem so se tla tokratnega stoženskega odra razprla, v ovoju mistične megle pa se je med občinstvo na parterju dvignil mož, zaradi katerega se je množica gnetla po Vojkovi cesti.

13 tisoč glav

"Nazadnje, ko sem videl toliko ljudi na kupu, je bilo zadnjič, ko je imel moj tast 60 let. Samo on je Bosanec, tam nas je zmeraj toliko," je Bizovičar v svojem slogu pozdravil občinstvo, ki mu je vrnilo pozdrav z bučnim aplavzom. "Slovenska muska, to je ena taka nenavadna kombinacija besed," je nadaljeval in dodal: "Slovenska muska nosi popolnoma drugačen pomen, sploh v Ljubljani. Če vas v Ljubljani nekdo vpraša, kaj poslušate, bog ne daj, da poveste slovensko glasbo. Bolje, da poveste, da poslušate Adolfa Hitlerja v obliki avdiobasni."

Vsekakor je redkost, če ne celo enkraten dogodek, da se je v naši največji dvorani zaradi glasbene komedije zbralo 13 tisoč ljudi: "To, da se v Ljubljani na enem mestu zbere 13 tisoč ljudi, pa da ni ravno dan pred božičem v BTC-ju, ali pa kateri koli dan na ljubljanski obvoznici, to je nekaj posebnega," je zadovoljno pripomnil 47-letnik. Uvodna točka v večer glasbenega humorja z Ladom Bizovičarjem, ki je za množico ustvaril "glasbeni leksikon", je pripadla slovenskim napevom, na katere mladi radi pozabijo, a bi s sodobnejšim besedilom lahko ponovno postali relevantni. Skupaj s pianistom in akademskim glasbenikom Gašperjem Koncem, ki je Bizovičarja spremljal celoten nastop, sta zato nekatere zimzelene skladbe postavila v sodobnejši kontekst, ki bi tako apeliral na mlade. Kje so tiste stezice, je tako postala: "Kje so tiste pice, ki smo jih naročil,' pa so rekl' pol ure, pa jih nismo dobil'." Po uvodu dvojca so se jima na odru pridružili še Matevž Šalehar - Hamo, Tomi Meglič, Tomislav Jovanović - Tokac, Gregor Strasbergar, Nuša Derenda in Lea Sirk. Na melodijo U L'ubl'an' pr' šestic' je zato odmevala pesem, ki tare mlada srca: "U L'ubl'an ni za spat', ker pet jurjev je kvadrat, ni za spat', če ni's bogat."

Djumek in Džoker Out

Če so gesla v Bizovičarjevem glasbenem leksikonu razvrščena po abecednem vrstnem redu, pri črki A ni bilo treba veliko razmišljati, to mesto gotovo zaseda večni ansambel bratov Avsenik, ki je po komikovem mnenju odgovoren tudi za tako imenovani i-a-o efekt. "Ni veselice brez Golice," pravijo, zato je bilo tudi najbolj ponarodelo slovensko skladbo edino primerno zaigrati na najbolj ponarodelo slovensko glasbilo: steklenice. Izpod odra se je, obkrožena s steklenimi "glasbili", pred občinstvo dvignila solistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, Petra Vidmar in skupaj s skupino Pantaloons poskrbela za prvi vrhunec večera.

Drugi črki abecede je pripadla balkanska glasba, natančneje turbofolk, na račun katerega se je Lado pozabaval z likom Adisa Molarja, na odru pa se mu je pridružila plesna skupina in tako orisala dogajanje v beograjskih klubih ob koncih tedna. Omembo v glasbenem leksikonu so si zaslužili tudi Čuki, DJ-Umek in "Džoker" Out, ki so zaradi obveznosti v tujini svoje življenjske nasvete podali kar na velikih zaslonih v dvorani.

Svoje minute pod žarometi je prejel tudi slovenski izbor za pesem Evrovizije – Ema. Venček skladb, ki so Slovenijo zastopale na Evroviziji, je na navdušenje množice z Ladom v duetu odpel glasbeni posnemovalec Klemen Slakonja. "Slovenci smo na Eurosong poslali vedno samo najboljše, na primer Narodnozabavni rock," se je pošalil Bizovičar.

Nutrije grejo v Maribor

Za enega najboljših nastopov večera je v glasbenem leksikonu poskrbela črka m, ki je opisovala slovenski muzikal. Bizovičar ga je namenil ljubljanskim nutrijam, ki so lani polnile naslovnice slovenskih medijev. V spektakularnem nastopu se je na odru zvrstilo na desetine nastopajočih, v glavnih vlogah pa so nastopili Maja Keuc, Katarina Mala, Gojmir Lešnjak - Gojc, Damjana Golavšek, Saša Lešnjek, Goran Hrvaćanin in Domen Kljun. Glede na to, da je Bizovičar "na žar" vrgel dober del slovenske glasbene scene, ni mogel izpustiti tudi kakšne šale na svoj račun. Verjetno ni Slovenca, ki se mu v spomin, hote ali ne, ne bi vtisnila ena izmed izvedb skladbe "Po Hofer ceni", zato Lado ni prizanesel niti sebi.

Kralj spolnosti v slovenski glasbi je postal Magnifico, o "tisti besedi na s" so z Ladom prepevali še Fehtarji. Glasba je prav tako neločljiva od športa, a so vulgarni vzkliki nekoliko lažje prebavljivi, če jih preoblečemo v nekoliko bolj prefinjene melodije od tistih na navijaških tribunah. Temu primerno so se na odru spopadli najbolj uglajeni pripadniki Viol in Green Dragons.

Narodnozabavna glasba je za Bizovičarja čisto preveč vesela, zato je s pomočjo Modrijanov skoval tudi nekaj narodno nezabavnih uspešnic. Posebno čast je Bizovičar namenil tudi enemu največjih zvezdnikov slovenske popularne glasbe, Janu Plestenjaku, na odru pa sta se mu pri imitaciji pridružila še Klemen Slakonja in Tilen Artač. Trije imitatorji so sicer dobro posnemali original, a je v Stožicah kar zavrelo od navdušenja, ko je na oder stopil še četrti, "ta pravi" Jan Plestenjak.

V takšni obliki verjetno nikoli več

Z nekaj zbadljivkami se je bilo treba pokloniti tudi slovenski popevki in "zlatim šestdesetim". Namesto klasičnih skladb slovenske popevke pa so Raiven, Nuška Drašček, Trio Vivere in Novomeški simfonični orkester v slogu zimzelenih izvedli skladbe Reševalec (SKaTer), Mrcina (Damjan Murko in Vedeževalec Blaž), Hočem to nazaj (Sebastian) in Ne gane me (Werner).

Tako kot se ob petih zjutraj in ob razbitih kozarcih konča vsaka prava slovenska veselica, se je končal tudi večer glasbenega humorja v Stožicah – s priredbo skladbe Djurdjevdan (Bijelo Dugme). Poleg obilice smeha in nastopov nekaterih najboljših in najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov je Slovenska muska postregla tudi z odlično produkcijo, zato je malo verjetno, da bomo takšnemu konglomeratu glasbe, plesa, teatra in komedije priča še kdaj.