"Skupine, ki so nastale v 90. letih po današnjih državicah, so še naprej paradoksalno - tudi pred obstoja interneta - sorazmerno nepoznane drugim v regiji. Regionalna scena se precej počasi povezuje in očitno bo moralo preteči še nekaj časa, da se to spremeni," je dejal Koja za MMC. Eden izmed nosilnih stebrov beograjskega glasbenega in umetniškega prizorišča, ki je z Disciplino Kičme zgradil hrbtenico novemu alterzvoku jugoslovanskih osemdesetih let, s Šarlom Akrobata soustvaril enega najbolj kultnih in najvplivnejših glasbenih fenomenov v nekdanji Jugoslaviji, s prenovljeno zasedbo Disciplin A Kitschme povezal zvok Londona in Beograda, likovno zaznamoval vizualno podobo, producentsko in likovno oplemenitil mnogo albumov srbske glasbene scene, se vrača v Ljubljano. Že nocoj bo nastopil v Centru urbane kulture Kinu Šiška.

S Kojo smo izmenjali nekaj besed pred samim nastopom.

Kako težko si danes kakovostna glasba izbori prostor v poplavi 'komerciale'?
Podobno je kot pred 30 leti. Sreča v nesreči je, da ima skupina za sabo določeno zgodovino in ni treba vlagati nadčloveških naporov, da bi obstala. Drugače pa komercialna glasba ni bila nikoli slaba, tako da tudi alternativni odgovor ni vedno kakovosten, kar se lahko sliši. Dodajmo temu še veliki finančni padec v glasbeni industriji na svetovni ravni in konec gledanja na album s konceptnega vidika in ugotovimo, da je situacija danes precej zapletena.

Koliko vam vaše občinstvo pomaga pri ohranjanju na glasbenem prizorišču že več kot 30 let?
Dokler bomo imeli novo občinstvo, ki nas spremlja, bo skupina dejavna, ker se ne bi omejil rad le na stare oboževalce. Uspelo nam je, da imamo nove generacije med občinstvom, kar spoštujem.

Ali je motivacija, ko stopite na oder, ista, kot je bila pred leti?
Drugačna je. Bolj smo izkušeni. No, še naprej pa je glavni spodbujevalnik ta nori 'noise' zvok baskitare. Zagotovo tega ni nikoli dovolj.

Kaj pa obiskovalci, ki pridejo na vaše koncerte - pričakujejo bolj tisto nostalgijo iz 80. let oz. koliko prostora vam dajejo, da predstavite glasbo, ki jo ustvarjate danes?
Disciplin A Kitschme se ves čas razvija. Trenutno predstavljamo svoj nov album, ampak seveda imamo vedno neke stare favorite, tako da so vse generacije poslušalcev lahko zadovoljne. Razvoj te skupine pa ima precej razdelitev: nekateri majo raje naše obdobje, ko smo ustvarjali v angleščini, drugi obdobje iz 80. let, ko so nekateri hrvaški recenzenti proglasili naš najnovejši album Uf! za najboljšega do zdaj. Kot avtorju mi to vse laska, ampak s koncertnim repertoarjem moram zadovoljiti tako sebe kot skupino in logično je, da to potem občuti tudi občinstvo.

Kje ste črpali navdih za nove skladbe? Oz. kaj ima skupina, ki je že v 80. letih povedala veliko, povedati danes?
S tem albumom smo se malce obrnili proti eksperimentalnemu, "space" rocku iz 60. in 70. let, pomešanim z novimi svetovnimi soničnimi težnjami. To se lahko prepozna. Eden teh novejših didžejev se je čudil ob skladbi Ako ti je glasno - ki je prvi singel iz Uf! - in ga takoj označil za rock-step. Ampak na albumu je tudi nekaj lahkotnih obratov na dron in na sludge metal. Seveda so to vse vplivi časa in trenutkov, v katerih smo, kar se najbolj čuti pri besedilih.

Kako skupina, ki si je gradila ime na uporništvu novega vala, lahko izraža uporništvo danes?
Mislim, da lahko naslovi uspešnic z zadnjega albuma lahko dajo odgovor na to vprašanje: "Prestani da mrziš!", "Neukusu treba reći NE", "Ako ti je glasno (da pojačam još malo)".

Kako ste zadovoljni z vašimi nasledniki - tj. skupinami, ki tvorijo novo srbsko sceno - Repetitorji, Petrolom? Kakšne so možnosti za njihov prodor čez meje nekdanje Jugoslavije?
Omenjene skupine so pred DAK-om nastopale že na raznih dogodkih in mi jih podpiramo v vsakem primeru ... Ampak ena izmed posledic razpada Jugoslavije je bil tudi razpad rockscene. Skupine, ki so nastale v 90. letih po današnjih državicah, so še naprej paradoksalno - tudi pred obstoja interneta - sorazmerno nepoznane drugim v regiji. Regionalna scena se precej počasi povezuje in očitno bo treba še nekaj časa, da se to spremeni. Za skupine je samo pomembno, da preživijo in obstajajo, kar ni najlažja stvar. No, verjamem v boljšo prihodnost regije.