Ko govorimo o novostih na slovenski glasbeni sceni, navadno mislimo na rosno mlade skupine ali soliste, ki tako ali drugače skušajo pritegniti pozornost poslušalcev. Romachild pa sta, čeprav je to njuno prvo avtorsko sodelovanje, vse prej kot neznanka na slovenski glasbeni sferi. Martin Štibernik in Roman Ratej sta vsak po svoje glasbena virtuoza, a sta s svojim mojstrstvom v dolgoletnih glasbenih karierah delovala v ozadju nekaterih najbolj markantnih glasbenih projektov. Štibernik je eden najbolj plodnih slovenskih glasbenih producentov, ki se je podpisal pod več kot 500 skladb, Ratej pa je kot bobnar sodeloval z nekaterimi največjimi glasbenimi imeni doma in po svetu.

Po več desetletjih delovanja v ozadju sta prijatelja iz otroštva sklenila, da bosta ustvarila spontan, igriv, predvsem pa kakovosten glasbeni projekt – Romachild. Tandem se je že v rosni mladosti "našel" v glasbi, tako sta namreč tudi postala prijatelja: "Spoznala sva se preko glasbe že v otroštvu. Bil sem v skupini Virtuozi v petem razredu osnovne šole, pozneje sta dva člana odpadla, v srednji šoli pa sta se nam pridružila Martin in njegov brat Grega. Ekipa, ki je takrat igrala večinoma na srednješolskih zabavah, se je zamenjala in najine poti so se tako prvič prekrižale," pove Ratej. Štibernik je v mladosti deloval kot producent eurodance glasbe pri projektu 4Fun, hkrati pa je igral pri eni najbolj vplivnih narodnozabavnih zasedb Slapovi, ki je praktično samostojno modernizirala ta glasbeni slog. “Z vsako komercialno glasbo lahko zaslužiš, a moraš pri vsaki glasbi nekaj premakniti. To je zmotno mišljenje, da greš v komercialo in zaslužiš. Tudi v komercialni glasbi moraš biti dober in avtentičen. Koliko komercialnih skupin pa tudi narodnozabavnih imamo, ki jim ne uspe,” zaupa Štibernik.

Skupino je pozneje zapustil ravno zaradi želje po avtentičnosti, saj je že v preteklosti povedal, da na veselicah več ni želel igrati, saj je bilo čisto vseeno, če skladbe skupine Slapovi preigrava on ali katera koli druga narodnozabavna skupina: “Ljudem je vseeno, ali na veselici igrajo Slapovi ali kakšna druga skupina, ki igra njihovo glasbo. Dandanes so ravno zato popularne skupine, ki izvajajo priredbe. Nekaterim ni pomembno, ali igra prava skupina Queens of the Stone Age ali neka zasedba, ki igra priredbe njihovih skladb," dodaja.

Ratej se je v devetdesetih pridružil kultni alternativni rock zasedbi Miladojka Youneed, na začetku tisočletja pa se je v ZDA kot bobnar pridružil takrat izjemno popularnemu ruskemu duetu t.A.T.u. "Bil sem na pravem mestu v pravem trenutku. V Los Angelesu je glasbeniku, ki sem mu takrat nekaj snemal, zazvonil telefon, ker so iskali klaviaturista, ki obvlada ‘pro tools.’ Tisti, ki smo takrat snemali, smo dobili priložnost za avdicijo. Poslušat nas je prišel nek človek iz glasbene založbe Interscope in čez nekaj dni smo igrali v večerni oddaji Jaya Lena," se spominja Ratej.

Ne iščeta, preprosto igrata

Preteklo je kar nekaj časa, preden sta se glasbenika odločila, da ponovno združita moči, tokrat z lastnim, avtorskim projektom Romachild, ki na sceno prinaša rokovsko svežino in edinstveno glasbeno identiteto. Lani marca sta izdala svojo prvo pesem Supersonic Gaucho, v naslednjih mesecih še nekaj skladb, jeseni pa že prvi EP Matador, istoimenska pesem pa je postala popevka tedna na Valu 202. “Treba je bilo zapustiti cono udobja. Odpadel nama je pa velik pritisk, saj gradiva od začetka,” je obdobje ustvarjanja prvega albuma opisal Ratej, druga polovica glasbenega tandema, Štibernik, pa je dodal: “Ne primerjava se z nekimi aktualnimi trendi. Ne iščeva, ampak se preprosto igrava. Vedno se čuti neka zavora, ko se je treba prilagajati trgu, da glasba ustreza neki glasbeni shemi, midva pa sva ubrala drugačen pristop. Odločila sva se, da narediva nekaj, kar še nisva nikoli, ker drugače hitro padeš v neko šablono. To je svojevrstna osvoboditev. “

Pravita, da sta vesela, ker lahko glasbo ustvarjata pod svojimi pogoji in se žanrsko ne omejujeta. Ta svoboda je očitna ob poslušanju prvega albuma Matador. Čeprav so vse skladbe več ali manj rokovske, dvojec znotraj sloga zaobjame ogromno različnih podzvrsti. Tako je na albumu mogoče slišati vokalne vložke težkega metala, rockabilly in vplive ska glasbe. “Kar pride, pride. Nek lok glasbenega zagotovo imava, danes se igramo z vlakci jutri z avtomobilčki, vse to je del najine glasbe.”

V vrvežu sodobnega sveta umirjata tempo

Pozornost na prvem albumu zagotovo pritegne skladba Old School, ki spominja na uvodno špico superherojskega animiranega filma, motiv pa postane še nekoliko bolj jasen, ko si poslušalec ogleda ovojnico albuma, ki je ustvarjena kot strip Joeja Shusterja. “Protagonista te zgodbe še nimava vzpostavljena, pove Štibernik," Ratej pa doda, da njegova zgodba poslušalce še čaka. "Spraševala sva se, kaj je najina zgodba, kaj je Romachild. Najin slogan je 'igrajmo se, prebudimo otroka v sebi'. Stripi so nekaj takega, to se nikoli ne stara, s tem motivom bova nadaljevala tudi na drugem albumu."

Po uspešnem izidu prvega EP-ja pa se dvojec ni ustavil niti za trenutek. Na radijske valove ta pred kratkim lansirala nekakšen napovednik novega albuma – skladbo Vzem si ga, ki je od predhodnic vsaj ob prvem poslušanju nekoliko bolj radijska. Govori o spontanosti, sproščenosti in uživanju v trenutku. Gotovo vsebina, ki jo poslušalci današnjega prehitrega in tekmovalnega sveta še kako potrebujejo. "Ta skladba je nastala na vajah čisto spontano. Roman je v angleščini pripravil besedilo, na vajah pa sva začela kar nekaj igrati. Prvi akord, nato še drugi, čisto spontano," zaupa Martin, Roman pa dodaja, da je dober del njunih skladb nastane dokaj nenačrtno: "Seveda se pozneje poaranžira, ampak v osnovi nastajajo spontano. Zdaj sva v tem procesu, ko sestavljava ploščo, nekaj novih pesmi je priletelo čisto spontano in so celo spremenile tiste, ki so že obstajale. Zelo redke skladbe pri nama odpadejo.”

Nov album na platforme za pretočno predvajanje in radijske valove prihaja desetega oktobra, dvojec pa obljublja, da bosta izid novega EP-ja pospremila tudi z večjim koncertom. Povesta še, da pritiskov glede uspeha, kljub svojemu renomeju, ne čutita: “Nisva obremenjena, nama je pomembno zgolj to, da je skladba dobra. To je pač občutek, čutiš elektriko in dobiš kurjo polt," skleneta.