Tomaž Hostnik je eden najbolj posebnih likov na slovenskem prizorišču ta hip. Šansonjer, trubadur, bard ... Marsikatero oznako bi mu lahko nadeli. Škofjeločan. Plodovit avtor, ki piše v dialektu in v zbornem jeziku. Ki piše tudi pravljice in pesmi za otroke. Akademsko šolani pianist. Ter izjemen izvajalec, čigar glas in pojavo težko pozabiš.

V Izštekane je prišel z matično zasedbo in z duom Hostnik pa Krečič, enim od vrhuncev dosedanjega ustvarjanja, ki ga tke z violinistom in komponistom Matijo Krečičem. Ta je posebej za Izštekane napisal kopico novih godalnih aranžmajev. Za Tomaža je bil to prvi nastop z godalnim kvartetom. Za nameček smo nekaj pesmi slišali premierno.

No, v začetku prvega odstavka bi bilo verjetno bolje zapisati “na slovenskih prizoriščih”. Tomaž je namreč poosebljeni "crossover". Obvladuje vse od Metelkove do Melodij morja in sonca, od gostilniških špilov do visoke kulture, od akademske glasbene izobrazbe do narečja, pravilneje rečeno govora domače Suhe pri Škofji Loki.

O razsežnostih njegovega početja pričajo tudi imena in število podvigov, ki se jih loteva z različnimi pajdaši: legendarna Drajnarjuva vampa, prikupni Vudlenderji, progresivnorockovski Pigs Love Pork, odštekana Hostnik pa Krečič ... Objavljenih ima kakih devetdeset songov, šteti so seveda le tisti, ki jih "ni vrgel stran", kot se je sam izrazil. Piše glasbo za film in gledališče. In kadar je suša v osnovni strugi, piše za otroke. "Pesmi, ki otrok ne podcenjujejo," pravi.

Za potrebe Izštekanih se je še močneje spajdašil z Matijo Krečičem, ki je del programa aranžiral za godalni kvartet ter v njem igral prvo violino. Poleg njega so nastopili violinist Dejan Gregorič, violist Klemen Bračko in violončelistka Ema Krečič. Pa člani Tomaževega benda basist Jaka Krušič, kitarista Matic Plemenitaš in Gregor Kolar ter bobnar Gregor Hrovat. Slišali smo najlepše Tomaževe festivalske cvetke, kopico novosti, ki jih poznajo le najbolj zagrizeni feni ali še ti ne, ter premierno pokukali v drugi album dua Hostnik pa Krečič Ljudožerci, ki bo izšel spomladi.

Ni, da ni. Oziroma je, da je. Kajti Tomaž je. Glasbenik od glave do peta, z bitjem in žitjem. Ustvarjalec, ki neutrudno išče svoj izraz in ima zdaj, na pragu tridesetih, končno občutek, da ga je našel. Da lahko na njem gradi. A kakšen je ta izraz? Bi radi opis? Težka bo. Najbolje bo, da prisluhnete. "Glasba mora biti predvsem iskrena," pravi Tomaž. “Druge kvalitete, kot so izdelanost, harmonska pestrost, aranžma, produkcija, so dobrodošle. Niso pa nujne.”