Vrnitev na sceno pred tremi leti z albumom Na Zapadu je potrdil, da Jinxi niso le še ena v vrsti tistih skupin, ki si želijo biti retro, ampak oni so retro. Na njem so nostalgični glasbi sedemdesetih let dodali pridih sodobnosti in oboževalci so ga sprejeli, kot da člani ne bi bili odsotni s scene celih sedem let. "Nameravamo se še naprej ukvarjati s svojim delom. Treba je narediti novo ploščo, vreči na površje nove ideje, to je vse del tega posla," je za MMC povedala pevka Jadranka Ivaniš - Yaya, zaščitni znak skupine.
Jinxi namreč prav v teh dneh končujejo snemanje nove plošče, hkrati pa jih lahko vidimo tudi na domačih koncertnih odrih. Več o vsem, si lahko preberete v intervjuju spodaj.
Vaš zadnji koncert v Sloveniji je bil pretekli teden v Novem mestu. Kakšen je bil odziv, ko ste se spet vrnili po devetih letih?
Bilo je super. V Novem mestu nismo igrali že kakšnih deset let.
Leta 2001.
Da. Bil je prijeten ambient, neobičajen. V bistvu je bil lep prostor, manjši, pred muzejem. Bilo je nekaj sedišč, nekaj ljudi je stalo in ti so prišli naprej pred tiste, ki so sedeli. V glavnem bilo je odlično. Odigrali smo bis in bil je en odličen koncert.
Predstavili ste tudi nekatere nove skladbe. V kateri fazi je zdaj priprava novega albuma?
Zdaj končujemo ploščo. Septembra bo dokončana, potem bo prišla na dnevno svetlobo in soočili se bomo s kritikam in z vsem kar sodi s tem. Jaz sem zadovoljna, kako zveni in vmes – dokler ne izide plošča – smo znova začeli igrati. Imamo dva nova člana: novega basista in novega saksofonista. Zdaj ob snemanju plošče še nastopamo in se prilagajamo drug na drugega. Precej burno obdobje.
Koliko zdaj, ko ste že toliko let na sceni, na vas vplivajo kritike?
Mi nismo nikoli brali kritik. Tako dolgo se že ukvarjamo s tem, da nas ne more nič presenetiti niti spraviti iz tira, ker dokler je nam dobro, dokler imamo publiko, je to dober znak. In mislim, da imamo dobre skladbe – predvsem tiste, ki so tu že leta in se še vedno vrtijo po radiu. To je dober kazalnik nekega uspeha. Hkrati pa tudi publika, ki se vrača na naše koncerte. Če vsega tega ne bi bilo, bi bili že malo v skrbeh.
Zakaj ste zamenjali basista in saksofonista?
Naš basist je odšel v L. A.. Enostavno je šel iskati neko novo priložnost. Mi mu ne zamerimo, človek se je odločil, da si bo spremenil svoje življenje. Tako, da smo bili prisiljeni zamenjati člana. Nikogar nismo vrgli iz skupine.
Ste se že navadili drug na drugega? Stari člani na nove?
Da. Prizadevamo si za to. Precej je nenavadno, ampak potreben je čas, da se ljudje navadimo drug na drugega in začnemo delovati kot en stroj. Ta je sestavljen iz osmih članov in vsi moramo sodelovati drug z drugim in se povezati, da bi to zvenelo, kot je treba. Za to pa je potreben čas.
Ko vas tako vidimo po koncertih, ste zelo energični in živahni. Prejšnji teden pa smo vas lahko videli nastopati v eni izmed oddaj ob svetovnem prvenstvu in si niste bili ravno podobni.
(smeh) Temu mi pravimo "boadcast paranoja". Mislim, da nihče izmed nas ne nastopa rad v živo na televiziji. To je poseben stres, vedno si odvisen od tistega zvoka, ki prihaja ven, in jaz postanem malo prestrašena, negotova, rezervirana do nastopa. Moram priznati, da nikoli nismo imeli tega radi. Da gre v živo in potem si vedno misliš, da boš nekje nekaj zaribal. Pod tem pritiskom se potem držiš bolj rezervirano.
Potem ste vi skupina za nastope na koncertih?
Mi smo za koncerte, za našo publiko, in to je to.
Na vašem zadnjem albumu, Na zapadu, ste vanj vnesli neke nove oblike, kot je na primer Tišina. Kaj ste pripravili tokrat?
Imamo precej vpliva kitar. Coco se je poigraval s kitarami, s to ameriško glasbo. Zdaj ga zanimajo predvsem Bob Dylan, Neil Young in nekateri drugi avtorji. To je vse malo hipi in bo zanimivo. Predvsem ta poudarek na kitarah je zanimiva noviteta. Te so se lahko slišale malo že na prejšnji plošči, zdaj pa bodo prišle še bolj do izraza. Na novem albumu pa imamo še neke goste.
Linkin Park, ki te dni tudi snemajo nov album, so pred dnevi izjavili, da komaj čakajo, da posnamejo novo ploščo, odigrajo tistih 50 koncertov in se spet vrnejo v studio. Je pri vas podobna zgodba?
Linkin Park je zdaj ena skupina, ki …
To ni zdaj primerjava med vami in njimi.
Da. Da. Da. To je res interesantno. To je en antipop. Lepo bi bilo tako načrtovati. Mi smo majhno tržišče, majhna država: imamo Hrvaško, Slovenijo in Srbijo in skušamo najti neko svoje območje. 50 koncertov je lepa številka. Mislim, da lahko Američani naredijo tudi več kot to. Pri nas pa je vse lepo, majhno in sladko. Mi moramo delati načrte za krajše obdobje, ker nikoli ne veš.
Kaj pa vas je potem znova povleklo nazaj v studio?
Nameravamo se še naprej ukvarjati z našim delom. Treba je narediti novo ploščo, vreči na površje nove ideje, to je vse del tega posla. Moramo videti, če še znamo narediti dobre skladbe in do kje se to lahko nadaljuje, da takšen bend obstaja in živi.
Je danes biti retro lažje ali težje?
Nam je lahko, ker je bilo v preteklosti veliko dobre glasbe in inštrumentov, ki so zelo stari in zelo dobro zvenijo. To je večni navdih, predvsem v našem bendu. Vedno se lahko najde dober in kakovosten material za raziskovanje preteklosti. To je neizčrpni vir glasbe, ki je stara in dobra.
Koliko se je spremenila popscena na Hrvaškem?
Ne vem. Nekako živim svoje življenje in ji ne sledim. Ampak scena kot scena, mislim, da ne obstaja. Vsak ima svoj bend, publiko in si poskuša izboriti svojo pubilko.
Številnim skupinam ste vi vzor, je morda to kakšen dodaten pritisk za vas?
Ni. Mi smo že dolgo na sceni, ampak se še vedno imamo za mladi bend, kar je dobro. Dokler tako razmišljamo o sebi, bomo tudi tako delali. To je lepo za slišati. Hvala (smeh).
Zdaj lahko že poslušamo vaš novi singel Da smo se voljeli manje. O kom govori?
Ne vem. Mislim, da vsak si najde vedno svojo zgodbo. To je ena nenavadna zveza. Besedilo je polno nekih nasprotij, in predvsem "ljubiti nekoga racionalno," to ne obstaja. To je ta šala, ker vsi vemo, da kadar je bil nekdo zaljubljen, nikoli ni ljubil racionalno.
Bodo tudi druga besedila bolj šaljiva?
Malo več resnosti bo tokrat. Malo starejši smo in začeli smo razmišljati o nekaterih drugih stvareh, kot o tem, kako naj bomo zabavni in "funny".
Ste tudi slikarka, imate družino. Kako vse to usklajujete?
Težko. Ampak dokler obstaja želja, potreba po tem, potem se vedno najde čas za druge stvari. Koliko jaz čutim potrebo, toliko se s tem ukvarjam, ker me to dopolnjuje. Pomembno je, da se to izpolnjuje, na kakršen koli način.
Zdaj vas čaka pri nas nastop na Šengenfestu, kaj pripravljate za tam?
Mi bomo zdaj igrali stari repertoar in dodali smo tri nove skladbe, ker nas zanima, kako se bo občinstvo odzvalo. Tako da bomo predstavili dve, tri nove skladbe zagotovo. To je krajši repertoar na festivalih kot na samostojnih koncertih.
In potem Križanke …
Potem bomo igrali nove skladbe (smeh).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje