Skupina, ki se je zbrala leta 2004 z željo po resnem delu z glasbo, je do danes doživela kar nekaj kadrovskih sprememb. Današnjo podobo je skupina dobila leta 2006 s pridružitvijo kitarista Alana Jančiča in bobnarja Jake Tavša. Poleg njiju instrumentalni del skupine sestavljata še Jure Zdovc na kitari in Domen Učakar na baskitari.

Skupina, ki se giblje med indieglasbo in alternativo, je po kratkem premoru in odhodu pevca Jerneja Jevševarja začela ustvarjati nov album leta 2011 z novim članom Tomažem Mihelcem na vokalih. "Skupino je najbrž vzdrževala moja potreba, da ustvarjam, ter moja trma," je v pogovoru za MMC dejal Učakar. Skupina je do zdaj posnela štiri albume.

Icarus Down so postali znani po svojih sprehodih med glasbenimi slogi, na to karto stavijo tudi pri predstavitvi na STG-ju. Mednarodna komisija jih je izbrala med 111 prijavljenimi in jim tako povečala možnosti, da letos nastopijo vsaj na enem izmed partnerskih festivalov STG-ja, med katerimi so srbski Exit, madžarski Sziget, hrvaški Terraneo, makedonski Taxirat ter avstrijska Waves Vienna in Springfestival.

"Od vseh dosedanjih natečajev in tekmovanj ima najboljšo 'nagrado', ki lahko glasbenikom dejansko kaj omogoči, in predstavlja tisto najpomembnejše, neko vstopnico v tujino. Ponuja zelo dobro možnost, in to je dovolj," je še pojasnil Učakar.

Spodaj si lahko preberete, kaj vse je Učakar povedal pred njihovim nastopom v okviru STG-ja, ki bo 7. februarja v ljubljanskem Orto Baru.

Leta 2004 ste se v skupini Icarus Down združili glasbeniki s kar nekaj izkušnjami. Kaj je skupino obdržalo v trenutni postavi?
Od takrat sem ostal le še jaz. Skupino je najbrž vzdrževala moja potreba, da ustvarjam, ter moja trma. Vedno sem imel to srečo, da so bili ob meni člani, ki so čutili enako, vsaj v določenem obdobju, da je vse skupaj delovalo. Brez njih skupina ne bi obstajala in na kreativnem področju dosegla to, kar je. Ni razprtij, s preteklimi člani smo prijatelji. Trenutno je vzdušje v bendu fenomenalno, kvalitetnega materiala je za album, na kar smo zelo ponosni. Zadnji prispeli član benda, Tomaž Mihelec, se je dobro vklopil.

Razni natečaji in tekmovanja neuveljavljenih skupin vam niso tuja. Kaj je najpomembneje na tovrstnih nastopih, s čim se mora skupina predstaviti?
S svojimi najboljšimi komadi v čim boljši izvedbi ter premišljenem zaporedju, s pravo prezenco na odru, primerno glasbi in bendu.

Številni pravijo, da se vašega zvoka ne da opredeliti v nekaj besedah. Kako bi ga sami opisali?
Giblje se med alternativnim in indierockom. Vedno smo se trudili, da ustvarimo neko atmosfero, lepoto trenutka, ko vse zaplava in se lahko izgubiš, ter da je glasbena podlaga samostojna, vsebuje prepričljivost, svežino in ne le pripravljen teren za vokal, ki jo mora nadgraditi.

Če bi morali izbrati en nastop, ki vas je najbolj zaznamoval - kateri bi to bil in zakaj?
Enega težko, je nekaj takšnih, na katerih smo res blesteli in ljudje so to čutili. To je bilo na festivalih na Hrvaškem in v Srbiji ter v nekaj klubih po Sloveniji. Nekaj je takšnih, ki bi jih z veseljem izbrisal iz kolektivnega spomina vseh, ki so bili navzoči. So nas pa zelo zaznamovali – psihično.

Svoj zadnji album ste izdali leta 2009, je leto 2013 pravo za novega?
Mogoče, če se ponudi primerna priložnost ter čas, da se vse posname, kot je treba. Smo pa skoraj polovico albuma predstavili preko posnetega "live sessiona" ter z videem za Youth and the Claw, ki je dosegljiv preko prostega prenosa z naših socialnih profilov.