Premišljena prenova dvorane ljubljanske Gimnazije Poljane, namenjene šolskemu gledališču in prireditvam, je z umestitvijo posebnih svetil in sedišč ustvarila prostor, v katerega se lahko dijaki odmaknejo od vsakdanjega vrveža.

Visoka večnamenska dvorana je bila v podstrešni prostor te nekaj več kot sto let stare izredno impresivne zgradbe s kamnitim stopniščem, visokimi stropovi, podolgovatimi tridelnimi okni z ornamentnim steklom in okrasno stropno štukaturo, umeščena že leta 1989, ob prvi prenovi zgradbe. Sprva je bila v njej predavalnica, vse pogosteje pa so jo uporabljali za izvajanje prireditev, tudi za šolsko gledališče.

"Izkazalo se je, da imamo veliko dijakov, ki so nadarjeni na področju gledališča, in učitelje, ki so želeli sodelovati. Zato je dvorana vedno bolj dobivala gledališki značaj. Naredili smo podest za luči nad odrom, parket smo prebarvali na črno, rjave zavese zamenjali za črne. Do vsega tega je prihajalo počasi," pripoveduje ravnatelj šole Bojan Bogatec Končan.

Zaradi zanimanja dijakov za igro, v kateri sodelujejo tudi profesorji, in osvojitvijo številnih gledaliških priznanj – zadnje so za predstavo Kralja Ojdipa prejeli preteklo šolsko leto, vsak december pa imajo v Cankarjevem domu novoletno-božični koncert, se je vodstvo šole odločilo za prenovo tudi tega za šolo prepotrebnega prostora.

Glede na svoje izkušnje lahko povem - lepše kot je prostor opremljen, manj ga dijaki uničujejo. Dijaki postajajo esteti, saj je tudi njim pomembno urejeno okolje. Bojan Bogatec Končan, ravnatelj Gimnazije Poljane

Tudi prostor vzgaja mlade
Gimnazija Poljane je namreč v zadnjih štirih letih začela premišljeno celostno prenovo z izjemnim občutkom za estetiko in kulturo bivanja, vse od kletnih prostorov za fitnes in atrija do prav posebne prenove učilnic, šolskih hodnikov (arhitekturni biro Svet vmes). 250 kvadratnih metrov velik podstrešni prostor, v katerem so večje konstrukcijske posege opravili že leta 2000, je tako moral ohraniti svojo gledališkost, hkrati pa zadostiti merilom, da se v njem še naprej prirejajo šolske prireditve in proslave, roditeljski sestanki, podelitve spričeval, informativni dnevi.

Kot pove Ana Kosi iz pisarne Kosi in partnerji, ki je bila pristojna za prenovo dvorane, je bila prva stvar, ki jo je opazila ob vstopu v prostor, nepovezanost posameznih elementov, uporaba različnih materialov in barv, "predvsem pa je pogled obiskovalca uhajal navzgor, namesto na oder." Robustne nosilne jeklene konstrukcije, nepravilno lomljene obodne stene, leseno ostrešje in nesorazmeren kar devet metrov visok strop so arhitekti poenotili z enostavno, a dokaj drzno rešitvijo – prebarvali so jih v črno mat barvo.

Več sedišč, več sproščenosti
"Naročnike je bilo treba prepričati, da je lahko tudi črn prostor svetel in prijeten," priznava sogovornica in poudari, da so lahko s tem v nevtralno lupino na novo postavljali elemente, "ki zažarijo sami po sebi". Poleg svetil so ta element še klopi, prostora niso smele še dodatno obtežiti, hkrati pa so morale zagotoviti čim več sedišč. Namesto obstoječih sedežev, ki so v šestih vrstah zagotavljali mesta za 140 obiskovalcev, so zasnovali dolge klopi, ki se po svoji obliki prilagajajo nesimetričnemu prostoru, tako da se v zadnjem delu pahljačasto razpirajo navzven, kar je omogočilo pridobitev dodatnih 60 sedišč.

Na klopi so pritrdili pravokotne 10-centimetrov dolge oblazinjene plošče (povsem snemljive in zamenljive), ki s pastelnimi odtenki vijolične, rožnate, bele in rdeče barve tvorijo posamezne segmente. "Njihova zasnova ne predpostavlja točnega števila sedišč, ne določenega položaja sedišč, ne načina sedenja, prostor zato deluje demokratično in sproščeno," pojasnijo v arhitekturnem biroju Kosi in partnerji.

Svetlobni piramidi
Prav poseben izziv je bila tudi osvetlitev. Oder ima klasično reflektorsko osvetlitev, medtem ko osrednji del prostora osvetljujeta svetlobni piramidi, "rišeta novo arhitekturo dvorane in posledično pripisujeta njeno resnično prostorsko razmerje".

Arhitekti so s svetlobnima piramidama, sestavljenima iz štirih kvadratnih linijskih svetil, ki si sledijo od večjega proti manjšemu, s tanko kovinsko konstrukcijo pa ustvarjajo učinek lebdenja, dali izjemno visokemu prostoru vsebino, hkrati pa so omogočili, da se s prižganimi ali ugasnjenimi nivoji svetil, določa različna namembnost ambientov; če sta osvetljena najvišja in najmanjša svetlobna kvadrata, je osvetlitev prostora izjemno ambientalna, gledališka, če pa so osvetljeni vsi štirje nivoji, je prostor izjemno svetel, primeren tudi za uradne dogodke in sprejem fazanov, kar se bo zgodilo že prihodnji ponedeljek.

Dijaki postajajo esteti
Čeprav je od prenove prostora minilo dobro leto, je prostor presenetljivo dobro ohranjen; kot tudi vse druge prenove na gimnaziji, po kateri se dnevno premikajo s hormoni nabiti najstniki, ki so, vsaj včasih, svojo ljubezen izpovedovali tudi tako, da so na novo mizo s šestilom vklesali nazobčano srce večne ljubezni.

A digitalne generacije so očitno le nekoliko spremenile svoj odnos do okolja in estetike. "Glede na svoje izkušnje lahko povem - lepše kot je prostor opremljen, manj ga dijaki uničujejo. Dijaki postajajo esteti, saj je tudi njim pomembno urejeno okolje. Vedno sem se bal, da bomo veliko vložili (op. p. v prenovo), in kaj se bo zgodilo? Pa se ni zgodi nič, zadovoljni so," ugotavlja ravnatelj Bojan Bogatec Končan.

Katja Štok, fotografije: Janez Marolt
katja.stok@rtvslo.si

* Izbor prostorov v rubriki Prostor in pol je uredniški in ne gre za plačane oglase. Namen objave tovrstnih člankov je zavedanje, da imajo prostori, v katerih bivamo, premišljeno vsebino, ki lahko sloni na inovativni ideji, strasti do oblikovanja in arhitekture ali spoštovanju kulturne dediščine.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->