Jerneja v avstrijski prestolnici z možem in pet let in pol staro hčerko živi štiri leta. Preselili so se zaradi moževe službe, sprva so nameravali ostati dve leti, a ker so se na Dunaju "našli", so se odločili, da ostanejo. Jerneja je bila prvo leto doma, nato je bila dve leti zaposlena kot lokalna uslužbenka na slovenskem veleposlaništvu, zadnje leto pa dela v administraciji na znanstvenem inštitutu.

Pri življenju na Dunaju Jerneja - prijatelji jo kličejo Neja -, rada poudari, da je mesto zelo prijazno do družin z otroki, država pa je tudi zelo socialna in družinam daje precejšnjo finančno podporo, ki materam omogoča, da po rojstvu otroka ostanejo doma tudi tri leta, nato pa hodijo na delo za 20 ali celo le za deset ur tedensko, pa vseeno brez težav dobro živijo.

Ima Dunaj v teh dneh kaj drugačno podobo? Se čuti evrovizijski utrip ali je v mestu vsak teden toliko različnih dogodkov, da Evrovizija niti ne pride do izraza, ker je to samo eden izmed dogodkov?
Evrovizija je res le ena izmed stvari, ki se dogajajo. V zadnjih dneh se malo več sliši o Evroviziji, po radiu jo, recimo, omenjajo vsak dan, ni pa to prva stvar, o kateri govori vse mesto. Na Dunaju se dogaja tako veliko stvari ... Naslednji teden je na primer v Schönbrunnu tradicionalni letni koncert Dunajskih filharmonikov, danes (pogovarjali sva se 8. maja, op. a.) je zraven Hofburga koncert Dunajskih simfonikov. Včeraj je bilo v Muzejski četrti odprtje poletne sezone. Ves čas se nekaj dogaja, Evrovizija je le del tega, ne morem pa reči, da se zelo veliko o njej govori. Okoli dvorane Stadhalle že postavljajo prizorišče, po mestu pa visijo plakati.

Kakšen imate vi odnos do Evrovizije, imate morda vstopnico, boste gledali kje v mestu, po televiziji ali sploh ne?
Lani, ko je Conchita Wurst zmagala, smo bili res vsi zelo veseli. Takrat smo se s prijateljicami dogovorile, da bomo šle gledat Evrovizijo v živo. Novembra, ko so začeli prodajati vstopnice, pa je ta evforija že malce pojenjala. Tako da ne bom šla, nisem tako velika oboževalka. Tisti konec tedna me pravzaprav sploh ne bo na Dunaju, tako da je niti gledala ne bom. Naslednji četrtek je v Avstriji namreč praznik in dela prost dan, čez dva tedna pa še eden, tako da si bomo naredili podaljšani konec tedna. Lani pa sem bila na sprejemu, ko je Conchita zmagala in so ji na trgu pred vladno stavbo priredili sprejem.

Bodo tudi drugi Dunajčani med evrovizijskim tednom raje šli iz mesta in se izognili gneči, saj bo prišlo res veliko oboževalcev z vseh koncev sveta?
Mislim, da. Naslednji petek je sicer delovni dan, a si zaradi četrtkovega praznika vsi Dunajčani vzamejo prosto in se odpravijo ven iz mesta na krajše počitnice.

Kakšen pa je status Conchite Wurst v domovini? Kakšno leto je za njo, ohranja priljubljenost, se pogosto pojavlja v medijih, jo ljudje spoštujejo ali so je že naveličani?
Conchita je zelo priljubljena, sploh zato, ker zelo dobro nastopa. Je dober retorik, vidi se, da se je tega učila. Ljudje jo imajo zelo radi, tudi tisti, ki načeloma niso prav odprti. S svojo profesionalnostjo v ljudeh vzbudi zanimanje in simpatijo. Morda njena zmaga predstavlja majhen korak naprej v avstrijski družbi ... Mislim, da je v tem letu predstavila le eno novo pesem, sicer pa je zelo dejavna na modnem področju. Veliko potuje po Evropi. Ne vem, kakšne nastope ima - da bi imela koncert, še nisem zasledila, roko na srce, niti nima dovolj pesmi, dejavna pa je na drugih področjih.

Menda je Evrovizija prestiž tudi za tamkajšnje politike. Dunajski župan Häupl pripravlja sprejem za vse udeležence in si s tem na neki način nabira tudi volilne točke pred jesenskimi deželnimi volitvami. Se na dogodkih, povezanih s festivalom, radi pokažejo tudi drugi politiki?
Mislim, da se dunajski politiki kar radi pojavljajo na takšnih prireditvah, nimajo zadržkov. Sploh vladajoča stranka v mestu je kar dejavna, vedno so zraven. Ne skrbi jih, da bi jim očitali populizem - in res jim ga ne.

Glede na to, da je Evrovizija velik finančni in organizacijski zalogaj, so se v preteklih mesecih pojavljali kakšni spori in nesoglasja glede dvorane, stroškov ali česa drugega?
Kakor sem zasledila, je vse potekalo zelo gladko. Zdi se mi, da Avstrijci dobro določijo proračun takšnih stvari. Vedo, kakšen bo strošek, in se tega tudi držijo. Redko presežejo proračun. Tudi kar se tiče drugih vidikov organizacije, so res dobro organizirani. Glede postavitve dvorane Stadhalle so se tudi odlično odrezali, nedavno sem poslušala prispevek o preurejanju te dvorane in so bili vsi čisto mirni, saj so dejali, da vse poteka gladko in po načrtih ter da ni nobenih zapletov. Tudi nasploh ni bilo nobenih razprav o pomenu prirejanju tega dogodka, kaj šele protestov. Nekaj razprave je bilo le, preden so izbrali, katero mesto bo gostilo Evrovizijo. Vem, da so vsi hoteli v mestu že zasedeni. V maju se na Dunaju ne da več dobiti sobe v hotelu pa tudi cene so višje.

Pa končajva počasi z Evrovizijo in preidiva k življenju v mestu v "običajnem času". Vi ste v mesto z družino sprva prišli za dve leti, a ker vam je bilo všeč, ste ostali. Niso pa vsi tako navdušeni nad življenjem na Dunaju. Pogovarjala sem se z vašo prijateljico, ki je dejala, da sicer na Dunaju vse deluje, da je mesto varno, javni prevoz pa odličen, a da ji vseeno manjka tisti pravi "feeling". Pravi, da so ljudje zadržani in da se pogosto pritožujejo. Delite njeno mnenje?
V tem primeru bi se z vsem, kar je rekla, strinjala. Ljudje so zelo zadržani, vedno rečem, da "po avstrijsko", haha. Tudi pritožujejo se pogosto, sama bi rekla, da neupravičeno. Dunaj je zelo tradicionalno mesto, res mu manjka novega vetra, sploh v njihovi kulturi zabavljaštva, če tako rečem. V prvi vrsti ostajajo muzeji, glasba, visoka kultura. Ljudje so zadržani, niso preveč odprti, sploh do tujcev, čeprav so ti na Dunaju skorajda v večini. Kar je ostalo prvotnih prebivalcev, se držijo zase. Odvisno je, kako se tega lotiš - ali te to odvrača ali ne. Ko smo prišli mi - mož, hčerka in leto in pol stara hčerka na Dunaj, nismo poznali niti enega človeka. Mož je šel delat, jaz sem bila doma s hčerko in nisem imela druge izbire, kot da začnem spoznavati ljudi, če se želim vklopiti. Tako da sem stopila do ljudi proaktivno, kar se mi je obrestovalo. Danes imamo zelo velik krog prijateljev in znancev, veliko izmed njih je sicer tujcev, nekaj pa je le domačinov.

Običajno so velika evropska mesta zelo moderna, trendovska, sproščena, z novimi subkulturami. Stari Dunajčani pa se, kot kaže, ne dajo.
Da, točno tako, ne dajo se, haha.

Na Dunaju živi tudi veliko Slovencev. Se z njimi družite?
Da bi se organizirano družili, to ne, okoliščine pa nanesejo, da se z njimi sem ter tja srečamo. Poznam veliko Slovencev, tudi zato, ker sem dve leti delala na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju. Dvakrat letno poskušamo organizirati piknik na Donavi, a nam večkrat zagode vreme, enkrat mesečno potekajo tudi srečanja v nekem lokalu, na katera pride nekaj ljudi.

Kakšen pa je odnos Dunajčanov do tujcev? O kakšni nestrpnosti ali celo protestih, o kakršnih poročajo iz Pariza ali na primer Stockholma, ni poročil. Kakšna je ta integracija?
Tujci so zavzeli določene okraje oziroma becirke in v te okraje Avstrijec ne bo stopil. Ker je integracijska politika v Avstriji tako zelo močna, se ljudje nočejo izpostavljati in kazati nestrpnosti. Kako pa to doživljajo na osebni ravni, je drugo vprašanje. Sploh prebivalci iz nekdanje Jugoslavije - Slovenci so pri tem izključeni - se družijo samo med seboj, nimajo drugih krogov. In obratno - Avstrijec se ne bo mešal v njihove kroge. Ne vem, kako je s Turki, oni so tudi svoja zgodba. Mešanja med narodi tako skorajda ni. Ko se po mestu vozim s podzemno železnico, slišim vse mogoče jezike, vsaj pet jezikov med eno vožnjo. Včasih se mi zdi, da je nemški jezik že v manjšini ...

Kam se odpravite, ko ste prosti ali konec tedna?
Zagotovo ne v Schönbrunn ali na kakšne druge turistične točke. Tudi v živalski vrt, čeprav je res lep, če se le da, ne gremo konec tedna. Zaradi otroka smo veliko v parkih, živimo čisto zraven Praterja, tako da je zeleni Prater praktično naš drugi dom. Velikokrat se zapeljemo iz mesta, v okolici so lepi kraji in gozdovi. Velikokrat gremo na hrib Kalenberg, ki je edini hrib tukaj naokoli. Velikokrat gremo na Donauinsel (otok na Donavi), torej čim večkrat v naravo.

Morava se dotakniti cen na Dunaju, ki so primerljive zahodnim metropolam. Poznamo pregovor: "Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj." Kaj se vam zdi v primerjavi s Slovenijo najdražje - bivanje, hrana, prevoz, kaj drugega?
Najdražje so brez dvoma storitve, torej vsi obrtniki. Bolje, da se ti noben aparat ne pokvari! Ceneje je, da se pripelje kakšen mojster iz Češke, Slovaške ali Slovenije, kot da je to domačin. Med te storitve sodijo tudi frizerji in kozmetični saloni. V štirih letih bivanja na Dunaju sem bila enkrat pri frizerju in ne grem nikoli več.

Koliko stane recimo žensko striženje?
Jaz imam dolge lase in barvam se, torej kombinacija barvanja in striženja na Dunaju stane minimalno 150 evrov. Tako da ne, hvala, čakam in grem k frizerju v Sloveniji.

Pa cene hrane?
Hrana v neki povprečni gostilni niti ni toliko dražja kot v Sloveniji, morda za kakšnih 20 odstotkov. Mnogo dražja pa je kava. Glede na to, da ima pitje kave na Dunaju dolgo tradicijo in zgodovino, človek tega ne bi pričakoval, a je tako.

Kdaj Dunajčani pijejo kavo?
Čez cel dan, kavarne so vedno polne. Nič čudnega, saj je tudi mesto v vsakem trenutku polno ljudi.

Po vsej Avstriji prodajajo melange. Kakšna kava je to?
Da, melange, haha. To je kava z malo mleka. Jaz zjutraj raje pijem veliko "cafe latte", pozneje pa ekpreso. Dunajska kava mi je všeč, prav njihov tradicionalni Julius Meinl najbolj. Ta znamka ima v mestu še vedno poseben status.

Ostaniva še pri hrani. Po lastnih izkušnjah vem, da se na najbolj turističnih krajih na Dunaju ne da dobiti druga hrana kot langoš, pomfrit in dunajski zrezek, kebab, falafel in klobaso. Je za vas, ki tam živite, glede hrane kaj lažje ali je podobno kot v Nemčiji? Ko sem se nedavno pogovarjala s Slovencem iz Dortmunda, je izpostavil prav slabo kakovost hrane.
Ne, tudi Avstrijci niso sladokusci. Avstrijska kuhinja temelji na mesu in krompirju, to mora biti vedno na mizi, če je še kaj ocvrtega zraven, pa še toliko bolje. Veliko uporabljajo masti, čebule in smetane. Kuhinja ni dobra. Strinjam se, človek, ki pride na Dunaj za tri dni, se mi glede tega prav smili, saj gotovo ne bo vedel, kje so tiste redke dobre gostilne za primerno ceno. Če gremo mi jest v mesto, poskušamo najti kakšno dobro gostilno, če se le da, pa kuhamo doma. A dobre gostilne nimajo avstrijske kuhinje, veliko je azijskih, italijanskih in francoskih. Cena zagotovo je merilo.

A sacher torta in jabolčni zavitek sta dve "pravili" Dunaja. Kako je s slaščicami, sta ti dve slaščici tudi precenjeni ali se splača na Dunaju naročiti "sacherco" ali "Apfelstrudel"?
Torte, ne le sacher, imajo dobre. Tipične dunajske kavarne, v katerih ponujajo tudi tortice in zavitek, nimajo slabih slaščic. Meni se zdi najboljša sacher torta prav tista v hotelu Sacher, kjer jih delajo, a dobre so tudi drugod. Zavitek je tudi dober, tako jabolčni kot skutni, tega sicer jedo z vaniljevo omako, kar se mi ne zdi ravno posrečeno. Treba pa je omeniti tudi carski praženec, saj je to stvar, zaradi katere sem res vesela, da živim na Dunaju, haha. Reče se mu Kaiserschmarrn in se ga da naročiti v vseh gostilnah. Odličen je.

Omenili ste mi, da je mesto Dunaj zelo prijazno do družin. Na kakšen način se to kaže?
Dunaj je predvsem zelo zeleno mesto. Parki so na vsakem koraku, v resnično vsakem parku so tudi ogromna igrala. Res veliko je ponudbe za družinske dejavnosti. Samo prelistati je treba kakšno knjižnico in družina se zlahka odloči, kam bo tisti dan šla. Vsi muzeji ponujajo tudi otroško različico, kar je super. Čisto resen muzej, na primer Albertina, ima tudi prilagojeno otroško vodenje. Obstajajo tudi otroški muzeji. Ponudbe je res, kolikor želiš.

Kako pa je poskrbljeno za varstvo otrok, ali mesto s subvencijami pomaga družinam pri plačilu vrtca?
Obstajajo javni in zasebni vrtci. Zdi se mi, da je prostih mest v obojih dovolj, redko slišim, da kdo ne dobi vrtca. Če pa se to že zgodi, mora počakati le en mesec, ne vse leto kot v Sloveniji. Poleg tega so vrtci precej ugodnejši, saj jih mesto delno financira. Mesto Dunaj za vsakega otroka, ne glede na to, ali obiskuje javni ali zasebni vrtec, plača 250 evrov na mesec. Za javni vrtec ni drugega doplačila, morda za hrano, zasebni vrtec pa v povprečju stane 400 evrov. 250 evrov torej pokrije mesto, drugo je strošek družine.

In ta del pokrijejo za vse, tudi za priseljenske otroke?
Da, za vse, za vsakega otroka, ki ima stalno bivališče v mestu Dunaj, ne glede na dohodke ali narodnost. Vrtci so na voljo za otroke, ki so stari od enega do šestih let. Mogoča je še ena oblika vrtca - "Tagesmutter", kjer otroke pazijo osebe, ki imajo prijavljeno svojo dejavnost in na svojem domu čuvajo do šest otrok.

Koliko časa traja porodniški dopust, je podobno kot v Nemčiji, ko so mame lahko doma do dopolnjenega otrokovega tretjega leta?
Da, podobno. Mislim, da obstajajo štirje modeli. Po prvem je mama doma tri leta in mesečno dobiva okoli 500 evrov nadomestila. Drugi model je, da je mama doma dve leti in dobiva temu primerno nekoliko večje nadomestilo. Po tretjem modelu je doma eno leto in v tem času dobi toliko več denarja, četrti model pa je, da je prav tako doma eno leto, a je njen dohodek odvisen od plače. V prvih treh primerih je namreč vedno enak, ne glede na plačo. Poleg tega skoraj nobena mama, ko se vrne v službo, ne dela za polni delovni čas, ampak se skoraj vse odločijo za polovični čas, torej za 20 ur na teden, nekatere celo samo za deset ur. V tem primeru se dogovorijo, da delajo dva dni v tednu po pet ur. Zelo so fleksibilni. Jaz sem velika izjema, ker delam polni čas. To je zelo ugodna ureditev. Poleg tega vsaka mama od države vsak mesec dobiva zelo visoke otroške dodatke. Dobivajo jih čisto vse mame. Če se družina odloči za poceni vrtec, otroški dodatki pa so visoki - skoraj vse ženske imajo po dva otroka, kar pomeni, da je dodatek dvakrat višji - že od države dobijo recimo 500 evrov mesečno. Brez dela. Če gredo še za deset ur na teden v službo, dobijo še okoli 500 evrov plačila, kar znese skupaj že 1.000 evrov. Če ima še partner dobro plačo, so preskrbljeni. Mame tukaj kar naprej govorijo: "Otrok potrebuje mamo, ne more biti ves čas v vrtcu." Glede te ureditve so res zadovoljni in se ne pritožujejo.

Običajno je v takšnih mestih, kot je Dunaj, precej težko dobiti stanovanje, sploh za ugodno ceno. Kakšen je nepremičninski trg na Dunaju, tudi tukaj mesto kaj priskoči na pomoč?
Najemnine so visoke, to je dejstvo, res pa je, da se spreminjajo od okraja do okraja. V tistih okrajih, kjer živijo prebivalci iz nekdanje Jugoslavije ali Turki, so najemnine nižje, v tistih, kjer živi avtohtono prebivalstvo, so stanovanja dražja. Vsak okraj ima svoj sloves, točno se ve, kdo v njem živi in kakšne so cene. Cene nepremičnin sicer še vedno rastejo, v primerjavi s časom pred petimi leti je vse mnogo dražje.

Se tudi mesto širi in raste?
Da, mesto raste, širi se na rob. Na obrobju Dunaja gradijo kot nori, na severu čez Donavo, kjer je še veliko prostora. Poleg tega država stanovanja precej subvencionira. Obstajajo sheme, v katere se lahko prijavljaš, od socialnih do takšnih, kjer so sofinancirane tudi proste najemnine, torej za mlade družine z normalnimi dohodki. Država se veliko trudi za stanovanjsko politiko.

Čeprav so stanovanja ob robu mesta, pa se da verjetno v samo središče z lahkoto priti z javnim prometom, kajne? Dunajski javni promet namreč žanje same pohvale zaradi svoje učinkovitosti, zanesljivosti in tudi cenovne dostopnosti.
Da, javni promet resnično deluje. Je eden izmed vrhuncev življenja na Dunaju. Prvič, je zelo ugoden in drugič, deluje kot švicarska ura. Na Dunaju je ponudnik javnega prometa Wiener Linien, ki upravlja podzemne vlake, tramvaje, hitre in regionalne vlake, avtobuse. Letna vozovnica za ves promet stane 365 evrov, torej en evro na dan. Vedno se da priti iz točke A v točko B, sploh ni pomembno, kako daleč si, koliko je ura in kateri dan je. Konec tedna je polno tudi ponoči, ob treh zjutraj je videti, kot bi bila ura 20.00.

Katere pa so trenutno najbolj trendovske soseske?
Odvisno, kakšen tip človeka ste, kaj vas zanima. Za Muzejsko četrtjo je sedmo okrožje, ki je znano kot boemski becirk. Tam se v kavarnah in lokalih zbirajo mlajši ljudje in umetniki. V prvem becirku v samem središču mesta so nekoliko starejši ljudje, uglajeni in urejeni Dunajčani, ki redno zahajajo v opero ali na kulturne prireditve. V zunanjih okrajih pa so predvsem priseljenci.

IZ PRVE ROKE