Med prvo deseterico je sedem evropskih mest; ob Dunaju še Zürich na 2. mestu, München na 4., Düsseldorf na 6., Frankfurt na 7., Ženeva na 8. in Köbenhavn na 9. mestu. Na 3. mestu je Auckland, Vancouver je 5., Sydney pa 10.

Ljubljana je na seznamu 230 mest na 75. mestu skupaj z Budimpešto, a je vendarle med peterico "regionalnih voditeljev" v Srednji in Vzhodni Evropi. Vodilna v regiji je Praga (68. mesto na svetovni lestvici), za Ljubljano in Budimpešto pa sta še litovska prestolnica Vilna in Varšava, ki si delita 79. mesto, kažejo podatki na spletni strani agencije Mercer.

Med evropskimi prestolnicami je za Dunajem visoko tudi Berlin (14. mesto). Stockholm je skupaj z Luxembourgom na 19. mestu, Bruselj je na 22., Pariz na 27., London na 40., Madrid na 51., Rim pa na 52.

Od ameriških mest je kakovost življenja najboljša v San Franciscu (27. mesto), Bostonu (34. mesto) in Honoluluju na Havajih (36. mesto). New York je na 44. mestu, Los Angeles na 48., Washington pa na 50. mestu.

Izmed mest nekdanje Jugoslavije je kakovost življenja v Ljubljani glede na raziskavo Mercerja precej večja od vseh drugih prestolnic; Zagreb je na 97. mestu, Beograd na 141., Skopje na 159., Sarajevo pa na 161. Podgorice ni na seznamu.

Zanimiva je tudi relativno nizka uvrstitev Moskve na 167. mesto. Peking je na primer na 118. mestu, New Delhi pa na 154. mestu.

Seznam končujejo mesta, zaznamovana s konflikti, vojnami in drugimi nesrečami. Zadnji na seznamu je Bagdad, pred njim pa so Bangui (Srednjeafriška republika), Port-au-Prince (Haiti), Kartum (Sudan) in N'Djamena (Čad). Damask je na 220. mestu. Močno je padla tudi kakovost v Kijevu, ki je zdrsnil na 176. mesto.

Seznam agencija uredi na podlagi 39 meril, ki segajo od kulturne ponudbe, izobraževanja, pa vse do zdravstva in varstva okolja.