Kot je povedal jeseniški župan Blaž Račič, so bile Jesenice vedno delavsko mesto. V zadnjih letih iščejo priložnosti tudi v turizmu, pri čemer je za obiskovalce zanimiva delavska tradicija mesta, ki se odraža tudi v prehranski dediščini in njeni pestrosti.

Kulinarično dediščino in priložnosti, ki jih ponuja, že nekaj let skozi različne projekte raziskujeta Gornjesavski muzej in Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (Ragor), pri zasnovi Delavske malce pa sta združila svoje moči. Nastala je knjižnica, v kateri so zbrane jedi, ki so jih na Jesenicah jedli po drugi svetovni vojni v fabrški kantini in na domačih mizah delavskega razreda.

Špela Smolej Milat iz Gornjesavskega muzeja Jesenice je pojasnila, da so to jedi, pripravljene iz sestavin, ki so bile tedaj pri roki. Niso pa to zgolj avtohtono jeseniške jedi, temveč tudi tiste, ki so jih na Jesenice prinesli priseljenci iz Primorske in republik nekdanje Jugoslavije, saj je multikulturnost Jesenic imela velik vpliv na prehrano.

Desetminutni odmor za malico

Med obema vojnama so imeli delavci v železarni pravico do desetminutnega odmora za malico, ki so jim jo prinašali družinski člani, pozneje pa so si jo morali prinesti sami. Največkrat je bil za malico le okisan fižol. Po drugi svetovni vojni pa so v železarni uredili kuhinjo in kantine, v katerih so sprva točili celo pivo, ker pa so ga popili preveč in mu dodajali še malo žganega, so ga kmalu kljub nasprotovanju sindikata ukinili.

Delavske družine so živele skromno. Hrana je bila preprosta, a jedilnik pester, saj so gospodinje iz skromnih sestavin znale pričarati marsikaj. Na mizah so se znašli ajmoht, govnač, ciganski golaž ali žganci, pa češplovi knedlni, štrudl ali šmorn. Iz Primorske so prinesli joto, od drugod pa še burek, čorbo, sarmo, musako, boranijo in pasulj.

Nabor jedi je zelo širok, tako so imeli tudi gostinci, ki so se pridružili projektu, precej proste roke, katere jedi bodo ponujali pod skupnim imenom Delavska malca. "Ugotovili smo, da veliko tega, kar predstavlja delavska malica, gostinci že sicer ponujajo, vendar pod drugačnim imenom," je povedal Ambrož Černe iz Ragorja.

V. d. direktorice Zgornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič je prepričana, da je Delavska malca zanimiva tako za domačine kot za turiste in bo ostala stalna ponudba Jesenic. Menije pod skupnim naslovom Delavska malca je trenutno mogoče naročiti v šestih jeseniških gostilnah.

Nekatere gostilne še čakajo

Projektu so se pridružili penzion Pr'Betel, restavracija Kazina, Dom Pristava, gostilna in picerija Turist, gostilna in picerija Chilli ter bistro Oaza. Pri gostincih so bili posneti tudi promocijski filmi, k sodelovanju pa vabijo še druge. "Vrata puščamo odprta, saj so bile nekatere gostilne, zlasti zaradi trenutnih razmer, ki so zelo prizadele gostinsko dejavnost, precej skeptične," je pojasnil Černe.

Delavske malce bodo z degustacijami in z bogatim spremljevalnim programom predstavili tudi to soboto, ko na Stari Savi pripravljajo skupno prireditev v okviru svetovnega dneva turizma in Dnevov evropske kulturne dediščine.

Kot je poudarila direktorica Ragorja Eva Štravs Podlogar, je povezava z zgodovino zelo zanimiva: "Pri vsem, kar danes delamo na področju gastronomije in turizma, poudarjamo lokalne sestavine, njihovo sezonsko uporabo in zdravo prehrano. Vse, kar je bilo poudarjeno pred 60 leti, je tako zdaj znova aktualno."