Slaščice z ličinkami. Foto: Televizija Slovenija
Slaščice z ličinkami. Foto: Televizija Slovenija

Stalni odbor Evropske unije za rastline, živali, hrano in krmo je prejšnji teden dal pozitivno mnenje k uvrstitvi posušenih ličink velikega mokarja med nova živila. Ličinke so predvidene za prigrizek ali kot sestavina v različnih živilskih izdelkih, posebej tistih za športnike.

Gomazeča golazen, gnusoba, božja kazen ... To so besede, s katerimi so Slovenci skozi stoletja opisovali žuželke.

"Odnos Slovencev in prebivalcev tega dela, ki ga danes predstavlja Slovenija, je bil do insektov vedno negativen in ni predstavljal kakšne pomembne postavke v oblikovanju vsakdanjih in prazničnih jedilnikov," pojasnjuje etnolog Janez Bogataj.

Sorodna novica V EU-ju kot novo živilo odobrena prva žuželka: veliki mokar

A ličinke velikega mokarja se danes gojijo pod nadzorom v laboratorijih. Primerne so za starejše, sploh pa za športnike, ki potrebujejo veliko aminokislin.

"Lahko damo to v čokoladne ploščice, lahko bi dali tudi v kruh. Lahko damo tudi v piškote in tako naprej," pojasnjuje biotehnologinja Polona Jamnik z ljubljanske biotehniške fakultete. "Sama moka iz mokarjev ima precej večjo vsebnost beljakovin. Ima tudi precej več maščob kot običajna moka," dodaja Mojca Korošec s tamkajšnjega oddelka za živilstvo.

Če se ne vidi, razlike sploh niso velike

Lastnosti, ki so vredne degustacije. Pred seboj sem imel tri različne vzorce kruha: z navadno pšenično moko ter kruh s pet- in z desetodstotno vsebnostjo moke iz ličink mokarjev.

Za prvi vzorec sem trdil, da vsebuje deset odstotkov tovrstne moke, pri drugem ni bilo težko uganiti, da gre za navaden bel kruh, tretjemu pa sem pripisal petodstotno vsebnost moke iz mokarjev. In kaj sem ugotovil?

Da sem prvi in tretji vzorec zamenjal med sabo. Torej, če se ne vidi, razlike niti niso tako velike.

Mnogi vidijo v tovrstnih živilih "hrano prihodnosti". "Za zdaj še ni konkurenčna. Ampak če malo pogledamo iz ekološkega stališča, bi bilo pa smiselno preiti tudi na druge vire beljakovin, ki bi nadomestili živalske in pa rastlinske," pravi Jamnikova. "Vsak vpliv lahko prinaša določene pozitivne rešitve, če seveda razumno ravnamo na tem področju," se strinja tudi Bogataj.

V postopku pri Evropski komisiji so tudi druge vloge za žuželke v živilih, zato lahko pričakujemo še več takšnih odobritev.


Celoten prispevek iz Poročil ob 17-ih si lahko ogledate v priloženem spodnjem videu, v katerem lahko prisluhnete tudi studijskemu pogovoru z inženirko prehrane Anjo Pristavec.

Kako tekne kruh iz mokarjev?