Podjetje Kyodo Senpaku upa, da se bo na tak način uspelo približati kupcem in pospešiti prodajo, ki v zadnjem času vztrajno upada. Predsednik družbe Hideki Tokoro je tako v torek pred avtomatom pozdravljal morebitne kupce in oglaševal prvo prodajalno kitovine, v kateri si izdelke lahko ljubitelji kitovega mesa postrežejo kar sami. Avtomat stoji v uglednem predelu Motomači, ki je sicer znan po razkošnih modnih butikih in prefinjenih pekarnah.

Avtomate nameravajo v prihodnjih tednih postaviti tudi v Tokiu in Osaki, dolgoročno, v prihodnjih petih letih, pa želijo biti prisotni v več kot sto mestih po vseh državi.

"Obstaja vse več trgovskih verig, ki ne želijo imeti težav s skupinami in aktivisti, ki se borijo za prepoved kitovine, zato teh izdelkov ne postavljajo več na police svojih trgovin. Ljudje si še želijo jesti to meso, a do njega pridejo vse težje. Tukaj smo jim nasproti stopili mi in postavili samopostrežne avtomate," je dejal Tokoro. Trdijo, da ima kitovina veliko beljakovin v primerjavi z drugimi mesnimi izdelki, ob tem pa kiti puščajo nizek ogljični odtis.

Prodajajo predvsem meso kitov, ki so jih ujeli v japonskih vodah. Cene za izdelke se gibljejo od osem do 23 evrov.

Leta 1962 pojedli kar 233.000 ton kitovine

Japonska vlada vztraja, da je prehranjevanje s kitovim mesom pomemben del japonske kulture. Največ tega mesa so pojedli v 60. letih prejšnjega stoletja, nato pa se je povpraševanje po tem mesu zniževalo. Leta 2021 so Japonci pojedli le še tisoč ton kitovine, kar je zelo malo v primerjavi z 2,6 tone piščanca in 1,27 milijona govedine. Na vrhuncu leta 1962 so zaužili kar 233.000 ton kitovega mesa.

Okoljevarstveniki pa so prepričani, da noben trženjski prijem ne bo pomagal pri nadaljnjem upadanju zauživanja tega mesa. "Večina Japoncev kita sploh nikoli ni poskusila. Kako lahko torej nekateri trdijo, da gre za nacionalni simbol, če ga nihče ni zares poosebil?" se je vprašala Katrin Matthes iz organizacije, ki skrbi za nadzor nad ulovljenimi kiti.

Mednarodna komisija za kitolov (IWC) je sicer komercialni lov na kite po svetu prepovedala leta 1986, potem ko se je nekaj vrst teh mogočnih živali znašlo na robu izumrtja. A Japonska kite še naprej lovi, kot trdi, "v raziskovalne namene". Iz IWC-ja je izstopila leta 2019.