"Po letu 2024, ko se aktualne kvote iztečejo, težko še najdemo kak dober razlog za nadaljevanje lova na kite," je v časopisu Morgunblaðið zapisala Svandis Svavarsdóttir iz Leve zelene stranke. “Malo dokazov je, da obstaja kaka prava gospodarska korist za to dejavnost."

Islandske letne kvote za obdobje 2019–2023 dopuščajo ulov 209 brazdastih kitov, druge največje vrste kita na svetu po modrem kitu, in 217 ščukastih kitov, ene najmanjših vrst.

A zadnja tri leta sta dva glavna imetnika licenc kitolov začasno ustavila, eden od njiju pa je leta 2020 kitolov nato povsem opustil. V tem obdobju je bil ubit le en kit, in sicer je bil to lani ščukasti kit, poroča AFP.

Vse več ovir

Povpraševanje po islandskem kitovem mesu je močno upadlo leta 2019, ko se je Japonska, glavni trg za kitovo meso, umaknila iz Mednarodne komisije za kitolov (IWC) in znova začela komercialni lov na kite.

Kitolov je postal tudi predrag, potem ko so razširili obalno območje, kjer je ribolov prepovedan, zaradi česar so morali lovci na kite odpluti še dlje na odprto morje.

Prav tako so zaostrili varnostne predpise za uvoženo meso v primerjavi z lokalnim, s čimer so Islandcem otežili izvoz, za nameček pa so še protikoronski protokoli ohromili delovanje tovarn za obdelavo kitovega mesa.

V Islandiji so med svojo zadnjo normalno sezono leta 2018 ulovili 146 brazdastih in šest ščukastih kitov. Islandija se je po moratoriju IWC-ja iz leta 1986, ki mu je nasprotovala, h komercialnemu kitolovu vrnila leta 2006.