Ponudba hmeljevih napitkov je pestra in raznolika, poleg klasičnih svetlih in temnih piv, so vedno bolj v ospredju butična piva. "Mi mali pivovarji s proizvodnjo ale piva, ki so drugačna od industrijskih lagrov, pridobivajo tržni delež. Ustvarjamo piva, ki so polnejša, bolj sadna, bolj drugačna. Uporabljamo široko množico hmeljev, ki pivu dodajo različne arome, okuse, vonje," je povedal pivovar Samo Žabkar.

Tako lahko recimo butično pivo vsebuje lesno ali sadno noto, okus gumi medvedkov ali francoskih rogljičkov. "Mej za butično, kraft pivo za male proizvodnje piva, kot je naša, dejansko ni," je dodal Žabkar.

99 slovenskih pivovarn je lani zvarilo 2,2 milijona hektolitrov piva, doma ga spijemo nekaj več kot 26 litrov letno. "Pivovarji prodajo dve tretjini piv v trgovinah, tretjino v gostinskih lokalih, čeprav gostinski lokali pa so tista prevladujoča lokacija za manjše pivovarje," je povedala Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju.

V združenju slovenskih pivovarjev so s projektom BeerPass pivsko izkušnjo združili z lokalno gostinsko in turistično ponudbo. "Se pravi, da se domači in tuji gosti odpravijo do pivovarne, da se na poti ustavijo na kakšni turistični atrakciji, mogoče celo obiščejo dve pivovarni in med eno in drugo degustacijo gredo v Postojnsko jamo," je povedal Andrej Sluga, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS-ju.

Potni list za pivoljube predstavlja 15 slovenskih pivovarn, najbolj vnetim raziskovalcem slovenskega piva, kulinarike in turističnih destinacij pa lahko prinese tudi kakšno darilce.