Leta 2050 bosta na svetu že dve milijardi ljudi več kot danes. Kot možnost pomoči pri prehranjevanju naraščajočega prebivalstva, ne da bi s tem ljudje preobremenili planet, se vedno večkrat omenja morske alge. Ti so bogat vir vitaminov in mineralov, pa tudi joda. Nekatere vsebujejo več beljakovin kot meso, druge več kalcija kot mleko. Za rast ne potrebujejo nobenih hranil, temveč samo sončno svetlobo in veliko ogljikovega dioksida.

Na 2. programu Televizije Slovenija bo danes, ob 20. uri, na sporedu nova nemška dokumentarna oddaja z naslovom Alge: hrana prihodnosti, ki sta jo režirali Patricia Wagner in Karin Moser. Dokumentarni film bo predstavil podjetne Norvežane, ki se zavedajo obetavnih možnosti teh zdravih in do podnebja prijaznih rastlin. Tako sveže kot posušene alge so že odkrili in jih na svoje jedilnike vključili številni norveški kuharji v vrhunskih restavracijah, gojeno morsko travo predelujejo tudi v živalsko krmo z dodanimi fermentiranimi algami in tako količino metana pri kravah zmanjšajo za 85 odstotkov.

Večino alg na Norveškem nabirajo na divjih rastiščih, kljub temu pa se je gojenje alg v zadnjih dveh letih podvojilo in s tem motiviralo vlado, da spodbudi zagonska podjetja in posameznike za vlaganje v tovrstno dejavnost. V dveh desetletjih utegne Norveška postati glavna ponudnica alg na mednarodnem trgu. "To je nov način kmetovanja, ki ne pušča odtisa na okolju. Učencem skušamo povedati, da lahko hrano gojimo tudi tako. To je morda celo bolj trajnostno od gojenja lososov," pravi Halvor Mortensen, projektni vodja na kampusu srednje šole Val, edini izobraževalni ustanovi na Norveškem, ki je v svoj učni načrt vključila tudi gojenje alg. V posel z algami je vstopil tudi eden najbogatejših poslovnežev Elon Musk.

Vseeno se prvi gojitelji spopadajo s številnimi izzivi. Eden od teh je, da evropski potrošniki na alge ne gledajo kot na dobrodošlo morsko zelenjavo, temveč kot na zaudarjajoč ostanek na morski obali. Za vzpostavitev gojišč, še zlasti pa za spremembo navad, bo treba nekaj časa, toda norveški zagovorniki morskega superživila so prepričani, da je to prava pot tako za prehrano ljudi kot tudi za krmo v kmetijstvu. Če bodo nekoč potrošniki pripravljeni na tako morsko kulinariko, pa se porodi vprašanje, ali se človeštvu lahko znova primeri že viden scenarij – čezmerno žetje vse do stopnje izčrpavanja morja.