Glavni razlog za upad svetovne pridelave vina so neugodne podnebne razmere v Evropi, ki so v nekaterih pokrajinah zdesetkale pridelek. Najbolj so prizadete prav največje evropske pridelovalke vina, kot so Francija, Španija in Italija.

Po napovedih mednarodne organizacije za trto in vino bo svetovna pridelava vina letos dosegla le okoli 250 milijonov hektolitrov. To je že tretje leto zaporedne podpovprečne proizvodnje in zelo blizu 248 milijonov hektolitrov leta 2017, kar je najslabše leto v zadnjih šestdesetih letih.

Po mnenju strokovnjakov so glavni razlogi za upad pridelka podnebni, zato so prepričani, da so v vinogradništvu potrebne korenite spremembe, ki bodo upoštevale spreminjajoče se podnebje. Francoske vinogradnike so tako letos poleg spomladanske pozebe prizadela še jesenska deževja, toča in oidij.

Približno 13-odstotni izpad pridelka na severni polobli bodo letos nekoliko omilile pozitivne napovedi pridelovalcev na južni polobli, kot so Čile, Južna Afrika in Avstralija, kjer pričakujejo do 20 odstotkov boljši pridelek kot lani.

Slovenci vsak dan izgubimo hektar vinogradov

Tudi v Sloveniji bo letos pridelek nižji, za približno 20 odstotkov slabši od povprečja. Najbolj je prizadet posavski vinorodni okoliš, kjer je spomladanska pozeba uničila velik del pridelka priljubljene žametovke.

"Letina na Primorskem je boljša od tiste v Podravju in Posavju, saj so v slednjih deželah zelo veliko škodo povzročili spomladanska pozeba, neurja s točo, močan veter in celo padavine med trgatvijo nekaterih sort. Na Primorskem so bile razmere primernejše, nekaj težav so povzročili le vročinski valovi in v Istri tudi suša, a kljub temu je bila jesen topla in suha, zato so primorski vinogradniki lahko ves pridelek potrgali v optimalni tehnološki zrelosti grozdja," je za MMC povedal redni profesor dr. Denis Rusjan s katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na ljubljanski biotehnični fakulteti.

"Seveda, zaradi naštetih vremenskih neprilik je bil pridelek grozdja za od 20 do 25 odstotkov manjši. Na splošno lahko rečem, da je letina dobra, pričakujejo se krepka, polna in sveža bela vina ter elegantna in intenzivno obarvana rdeča vina. Računam, da bo pridelava vina vseeno dosegla okrog 50 mio. litrov, kar pa je žal za od 20 do 25 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja," še dodaja Rusjan, ki pa opozarja, da poleg drugih dejavnikov na proizvodnjo vina v Sloveniji močno vplivajo tudi ekonomski dejavniki in krčenje vinorodnih površin.

"K zmanjšanju količine pridelka grozdja in vina pa ne vplivajo samo vremenske nevšečnosti, ampak tudi postopno zmanjševanje površin vinogradov v Sloveniji, predvsem zaradi ekonomske neskladnosti, saj se stroški pridelave grozdja povečujejo, obenem pa cena grozdja stagnira ali se celo zmanjšuje. Zavedati se moramo, da v Sloveniji še vedno vsak dan izgubimo hektar vinogradov. Upam, da se bo z novimi ukrepi, ki so predvideni v naslednjem programskem obdobju za kmetijstvo 2023–2027, ta dinamika vsaj nekoliko upočasnila."

Proti podnebju ni cepiva

Vinogradnike in vinarje je lani prizadela tudi pandemija, ki je vplivala predvsem na potrošnjo vina, a se je povpraševanje letos že opomoglo. Dodatno pomoč pri prodaji izdelkov so vinarjem ponudile številne nove spletne platforme za prodajo vina, ki bodo verjetno postale stalnica trgovine z vinom v prihodnosti.

"Trendi na področju porabe vina so spodbujajoči, pričakujemo, da se bo krivulja povpraševanja v letu 2021 obrnila navzgor," je za Guardian povedal direktor OIV Pau Roca. "A spopadamo se s še večjo težavo, podnebjem. Proti podnebnim spremembam ni cepiva, in morali se bomo prilagoditi."