Tako so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred nekaj dnevi, ko je Evropska komisija v uradnem listu EU-ja objavila vlogo za zaščito slovenske potice kot zajamčene tradicionalne posebnosti.

Objava vloge pomeni, da lahko druge države članice ali tretje države v treh mesecih ugovarjajo. Če ugovorov ne bo, bo komisija slovensko potico zaščitila na ravni EU-ja.

Pobudo za zaščito slovenske potice so že leta 2017 podale Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ko so na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložile skupno vlogo za zaščito slovenske potice z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Ministrstvo je konec tistega leta slovensko potico prehodno nacionalno zaščitilo in vlogo posredovalo komisiji za zaščito potice še na ravni EU-ja.

Zaščita z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pomeni, da izdelava potice ni geografsko omejena, izdeluje se lahko kjer koli, vendar po predpisanem postopku, proizvajalci pa morajo za njeno izdelavo predhodno pridobiti certifikat neodvisnih kontrolnih organizacij.

Ne smemo prehitevati z valjanjem
Pod skupnim imenom potica se skriva cela paleta različic. Ljubitelji potic se pri peki lotevajo vedno bolj zahtevnih tehnik, čeprav je treba pobrskati tudi po starih znanjih. Kajti zato, da mojstrovina, kot je potica, uspe, je dobro poznati nekaj trikov.

Enega izmed teh je za Radio Prvi razkril učitelj kuharstva Boštjan Bezgovšek: "Pogoj je, da imamo enakomerno razvaljano testo, da smo testo dosti mehansko obdelovali, da je lepek dosegel svojo elastičnost, da nismo prehitevali z valjanjem, da se je testo res sprostilo, sicer nam leze nazaj. Potem pa tudi enakomerno mazanje nadeva, da je približno enako debelo testo in nadev, potem so lepo vidne te plasti." Več lahko izveste v pogovoru spodaj.