"Ljubljanski štrukelj ni čisto navaden, od drugih se razlikuje predvsem po testu," je za TV Slovenija pojasnila slaščičarka Stela Špoljar z Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana, kjer so štrukelj prilagodili sodobnemu času.

Kot je znano, so štruklji običajno iz kvašenega ali vlečenega testa, štrukelj, ki so ga zdaj predstavili, pa je narejen iz kvašenega listnatega testa.

"Razlikuje se tudi v nadevu. Vemo, načeloma so štruklji skutni, pehtranovi, mogoče orehovi ... Različic je več. Pri tem pa smo ohranili izvorni nadev, in sicer pomarančo," je razložila in nadaljevala, da izvirni recept vsebuje pomarančo in sladkor, "mi pa smo ga malo izboljšali in tako naš štrukelj vsebuje pomarančno polnilo oziroma pomarančno marmelado v kombinaciji z marelico".

Poskusiti ga je mogoče v nekaterih ljubljanskih kavarnah oz. slaščičarnah, je še pojasnila v pogovoru z Nejcem Furlanom za TV Slovenija.

Posodobljena sladica, ki je kljub temu avtentična

Prvotno recepturo je zasnovala Magdalena Knafelj Pleiweis, po njenem nareku pa jo je zapisala njena prijateljica Neža Lesarjeva.

Pobudnik za obuditev ljubljanskega štruklja je etnolog Janez Bogataj, recept pa je sodobnim kulinaričnim smernicam prilagodila Špoljar skupaj s Francko Mršnik. Slaščičarki sta ob današnji predstavitvi obujenega štruklja dejali, da sta pri pripravi recepta razmišljali, kako ga ohraniti pristnega in avtentičnega, a ga hkrati posodobiti.

Ferdinandovi Krofi

Ljubljanski štrukelj je sicer različica avstroogrske sladice, poznane pod imenom osje gnezdo ali Ferdinandovi krofi. Sladica naj bi bila nasploh razširjena v podonavski kuhinji, a pri ljubljanskem štruklju so uporabljene nekoliko drugačne sestavine kot pri osjem gnezdu – zato je tudi dobil geografsko oznako ljubljanski. V 19. stoletju so ljubljanske štruklje uživali predvsem v mestnem okolju ob praznikih, na vasi so se uveljavili šele po drugi svetovni vojni.
Ime ljubljanski štrukelj je sladica dobila šele leta 1912 v šestem ponatisu Slovenske kuharice in predstavlja eno zgodnejših geografskih poimenovanj jedi v evropskih okvirih.