Čeprav je tovrstnih festivalov iz leta v leto vse več, pa očitno raste tudi zanimanje širše javnosti za vino in dobro jedačo, saj ne pomnimo take gneče kot v petek, na prvi dan dvodnevnega festivala.

Zbrani vinarji so tako komaj dohajali obiskovalce, ki so drug prek drugega iztegovali roke s praznimi kozarci, v katere so točili tako starejše letnike kot tudi povsem sveže letošnje. Obiskovalcev je bilo v petek, na večer, ko so v središču Ljubljane prižgali praznično razsvetljavo, celo toliko, da so pošle vse vstopnice, medtem ko se je dalo v soboto malce bolj dihati - in pogovoriti s ponudniki, ki jih je bilo letos največ v zadnjih petih letih.

Kot kaže, nevarnosti, da bi 19 let star Slovenski festival vin zaradi množične konkurence izgubljal obisk, ni, udeleženci in obiskovalci med njegovimi prednostmi poudarjajo zlasti tradicijo, dvigovanje kulture pitja (tudi s pomočjo strokovnih delavnic) in precej konsistentno kakovostno ponudbo.

In čeprav se morda na njem niso zbrali vsi težkokategorniki, usmerjenost pa je bila naravnana v pretežno konvencionalna vina, pa smo imeli priložnost okušati kar nekaj izjemnih vin in nekaj tistih, ki jih je letos tudi mednarodna stroka postavila na piedestal - denimo Jakončiča, ki je na Decanterjevem ocenjevanju prejel dve zlati medalji, in Veraldinega Istriana, ki je prav tako na Decanterju postal najbolje ocenjeno rdeče sortno vino na svetu.

Strokovna žirija je že pred festivalom samim vse vzorce ocenila in podelila nagrade Zlati radgonski penini Selection 2012, Isteničevemu Prestigeu extra brut 2011, Sanaborjevi penini Floridii 2012, Rojčevi malvaziji maceracija 2013, Sirkovemu belemu pinotu 2015, Bizjakovi rebuli R, laškemu rizlingu izbor 2011 Kmetijske zadruge Krško, Pullusu 777 2015 iz Ptujske kleti, Kupljenovemu šiponu 2008, Krapeževemu merlotu 2011, Bričevi barberi 2011 in Bovinovi A'Gjupki 2012.

Kuhanje v parih
Vinski festival je tudi letos pospremil kulinarični festival, ki ima sicer krajšo, devetletno, tradicijo, a se na njem vedno predstavi kar nekaj najboljših kuharskih mojstrov v državi. Letos je bil koncept malce drugačen, saj so obiskovalci lahko jedi pokušali z boni, v t. i. Gledališču okusov pa so kuharji v živo kuhali v parih - Luka Košir (Grič) je tako združil moči s Tomažem Bevčičem (Rizibizi) za dve izrazito mesni jedi - prvi je pripravil v senenem oglju pečenega bika, drugi pa v rdečem vinu kuhane ličnice patanegre, jedcem pa so postregli z aleksandrom iz makedonske kleti Bovin.

Sladice sta ustvarjala Naser Gashi (La Ganache) in Siniša Borič (Restavracija 1552), za vinsko sladkanje pa je poskrbel nagrajeni Kupljenov šipon.

V soboto je Janez Bratovž (JB) za "pujsa na tri načine" pripeljal hrvaška kolega Marka Palfija (Mundoaka, Čakovec) in Jeffreyja Vello (Portrait, Dubrovnik), s katerima je tisti večer kuhal večerjo v svoji restavraciji JB, za vino pa je poskrbel Bratovžev zet Jure Štekar (rebula 2015).
Za zadnji nastop festivala sta moči združila Jorg Zupan, ki ustvarja v najnovejši ljubljanski pridobitvi Ateljeju (nekdanji Smrekarjev hram), in štajerski mojster Marko Pavčnik (Pavus, Laško). Zupan se je izkazal s filejem postrvi s pirejem pečenega topinamburja in gelom črnega česna, medtem ko je Pavčnik pri svoji postrvi zavil v azijsko obarvane vode in postregel dimljeno postrv v pivovem ponzuju z redkvijo in postrvinim kaviarjem. Obe ribji jedi je pospremil Isteničev Prestige extra brut 2011.