Pred dnevi je direktor Vinske družbe Slovenije (VDS) in prvi mož Vinakrasa Marjan Colja na novinarski konferenci o letošnjem letniku vina poudaril, da je pridelava samo letos za od 20 do 25 odstotkov manjša od povprečja – skupno je bilo v celotni državi pridelanih 58 milijonov litrov vina. Če k temu prištejemo še statistiko prejšnjih dveh let, ko je bila pridelava prav tako manjša od dolgoletnega povprečja, imajo vinarji razlog za skrb: zaloge vina (teh je za 32,7 milijona litrov) so namreč še za četrtino manjše kot lani in tako najmanjše v zadnjih 30 letih.
"V zadrugi Vinakras smo letos odkupili dobrih 750.000 kg grozdja, kar je približno 10 odstotkov manj kot v lanskem letu. K manjšemu odkupu je zaradi zelo velike suše prispeval predvsem manjši odkup od članov in kooperantov (-25 %), medtem, ko pa smo na lastnem posestvu pridelali še nekoliko več kot v lanskem letu (+10 %). Sušo so najbolj občutile zgodnje bele sorte, kjer je bil izpad nekoliko večji," je pojasnil Colja.
Martinovo kot praznik vina predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem
Legenda o sv. Martinu sicer pravi, da je skromni katoliški duhovnik Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Ko so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z gaganjem, zaradi česar te "za kazen" še vedno tradicionalno končajo na martinovih krožnikih.
Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po Sloveniji postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a, kot omenjeno, nikjer ne smejo manjkati gos, pa tudi mlinci, rdeče zelje in seveda vino.
Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god svetega Martina zaznamujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev, ki se bodo v glavnem zvrstila konec tedna. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.
Precej bolj zadovoljni so na Metliškem, kjer je bil letnik, kot je pojasnila direktorica Kleti Metlika Tatjana Malešič, po dveh količinsko slabših letih, ko jih je močno prizadela pozeba, precej obilnejši. "Letošnji pridelek nas navdaja z optimizmom, da bomo zopet imeli zadostne količine vina, predvsem belega, kjer se nam je v zadnjih letih dogajalo, da smo sredi leta ostali brez."
"Grozdje je bilo zdravo in polno dozorelo. Trgatev letnika 2022 obeta kakovostno zelo dobra vina. Sveža, bela vina imajo lepo aromo in telo. Rdeča vina so lepo obarvana s prijetno sadnostjo," je navedla in razložila še, da so zaradi izredno visoke temperature in suše trgati začeli nekoliko prej kot prejšnja leta. "Poletje je bilo vroče z ekstremno sušnimi obdobji, vendar se v vinorodnem okolišu Bela krajina to pri količini dejansko ni poznalo. Je pa suša v določeni fazi ustavila razvoj jagod in z vmesnim deževnim obdobjem, nato zopet vročim, onemogočila pridelavo predikatnih vin," je še povedala.
Precej manj pa so z letino zadovoljni v slovenski Istri. Glavni enolog Vinakoper Boštjan Zidar je razložil, da jim je največ težav letos povzročala suša, ki jim je pobrala med 20 in 30 odstotki grozdja, a so kljub temu zaradi večjega zanimanja pridelovalcev v klet sprejeli za desetino več grozdja kot lani. "Glede na to, da je bila letošnja trgatev in posledično predelava grozdja kar zahtevna, smo veseli, ker smo v klet sprejeli izredno zdravo grozdje. Iz tega smo letos pridelali kar nekaj zelo dobrih osnov tako za mlada sveža vina kot za tista, ki bodo v naši kleti zorela daljši čas in navduševala vinoljubce šele čez kakšno leto ali dve," je opisal letošnji letnik.
Kakšna pa je bila letina v največji vinorodni deželi, v Podravju? Zaradi vremenskih težav je bila pridelava letos zelo zahtevna, pravi strokovni sodelavec VDS-ja, Mitja Herga. "V aprilu in maju je bilo ogromno vlage, kar se je odražalo v večji prisotnosti bolezni, predvsem peronospore. V maju je na različnih delih Štajerske padala toča, ki je povzročila veliko škode. Na določenih predelih je bilo uničenega tudi več kot 60 odstotkov pridelka. Sledila sta dva meseca brez padavin. V septembru pa je padlo več ko 200 litrov dežja na kvadratni meter. Posledice so, da je letnik 2022 količinsko eden najmanjših v zadnjih dvajsetih letih," je opisal, kako so se druga za drugo nad vinogradnike zgrinjale vremenske nesreče.
"Pri kakovosti imamo mešane občutke in je odvisna predvsem od posameznih sort. Pozne sorte (šipon, rizling) se niso odrezale dobro. Po drugi strani pa zelo obetajo sauvignoni in chardonnaji. Modra frankinja se je pozitivno izkazala, da je trdoživa in prilagojena na ta rastišča in vremenske razmere. Vina v letu 2022 bo v Podravju, kjer v veliki večini prevladuje belo vino, primanjkovalo," je še sklenil.
"Vinogradniškemu in vinarskemu sektorju v EU-ju največ škode naredila suša"
Zaradi hude suše so imeli težave pri pridelavi grozdja tudi marsikje po Evropski uniji, predvsem v sredozemskih državah, kjer proizvedejo največ vina, je izpostavil projektni vodja VDS-ja Ožbej Peterle. "Vodilna pridelovalka je Italija, ki se je s 50 milijoni hektolitrov pridelala približno toliko vina kot leto prej. Francija se je po količinsko rekordno slabem lanskem letu znova pobrala in pridelala 18 odstotkov več kot lani, kar je znašalo 44 milijonov hektolitrov. V Španiji je pridelek za 7 odstotkov nižji od že slabega lanskega leta in je znašal 37 milijonov hektolitrov," je naštel države EU-ja, v katerih pridelajo veliko večino (štiri petine celotne pridelave) vina. Pridelava vina v državah Evropske unije (po podatkih Evropske komisije) je bila letos s 161 milijoni hektolitrov še vedno rahlo pod petletnim povprečjem, ki znaša 163 milijonov hektolitrov.
Ob tem omanja tudi Grčijo, kjer je bil pridelek zaradi suše manjši kar za tretjino. "Po drugi strani pa iz večine držav prihajajo informacije o kakovostno odličnem letniku," je še dodal.
Opozoril je tudi na težave zaradi splošne draginje, ki vinogradnikom predstavljajo dodatne ovire pri poslovanju: močno so se namreč podražili repromaterial (steklenice, karton ipd.), pa tudi gnojila, fitofarmacevtska sredstva in energenti.
Kaj pa svetovna statistika? "Po podatkih OIV (Mednarodno združenje vinogradnikov in vinarjev) je svetovni pridelek vina leta 2022 ocenjen na 260 milijonov hektolitrov, kar je za 10 milijonov več kot leta 2021, ki je bil količinsko drugi najslabši v zadnjih dvajsetih letih, a še vedno pod večletnim povprečjem," našteje Peterle.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje