Po navadi so to delo opravljali mladi fantje brez dohodka. Lik ovtarja, pred katerimi so nekoč bežali tatovi, pa je v Slovenskih goricah še živ. V Lormanju pri Lenartu je televizijska ekipa obiskala vinogradnika Marka Šebarta, ki opravlja funkcijo varuha goric že deseto leto.

V preteklosti so ovtarji s svojo službo začeli 15. avgusta. Še pred tem so morali dobiti dovoljenje vinogradnikov, da so ga pripravljeni zaposliti. Ko je naprosil za tri hektarje zemljišč, je pri županu zaprisegel kot uradna oseba. "Potem je tri mesece delal v goricah, v njih bival dan in noč ne glede na vremenske pogoje. Obhod je moral narediti dvakrat na dan, bil je tudi plačan glede na to, ali je koga privedel. Pogosto so mu rekli: 'Če ne boš nikogar pripeljal, tudi ne boš dobil plačano'," je Šebart, ovtar – varuh Slovenskih goric, razložil novinarki Saški Jazbec.

Ovtar je ob nastopu službe imel tudi uradno opremo. "Po navadi so bili štajerski škornji in srajca, pogosto je imel daljnogled, da je lahko opazoval dogajanje. Obvezna oprema je bila ovtarska palica – to je primitivna helebarda, v kateri je nabito rezilo."

Šebarta največ dela čaka v času vinogradniških praznikov. "V teh dneh se začne z dvigom klopotca, potem se začnejo trgatve. Nato je martinovo, in janezovo, ko je blagoslov vina. V Slovenji je veliko praznikov, povezanih s čaščenjem vina," je razložil.

Lani je dozorela tudi želja, da bi obudili pozabljeni in zanemarjeni sorti – laški in renski rizling. Stanko Kramberger, predsednik Društva vinogradnikov Lenart, je dejal: "Obe sta zelo zanimivi sorti, že od nekdaj tu najbolj posajeni. Laški izvira iz Francije, renski iz Porenja v Nemčiji. Oba sta primerna za staranje. Na meddruštvenem sestanku smo se pogovarjali, kako bi spodbudili rizlinge in se odločili, da bomo organizirali prireditev – umetnost rizlinga in gibanice."

Ohranjanje tradicije z gibanico

V sklopu prireditve, ki bo 19. avgusta, so tako že nastala številna likovna dela. Dogodek pa bo tudi priložnost za promocijo gibanice – tradicionalne sladice, ki se je na tem območju najbolj ohranila. V Društvu kmečkih žena in deklet Lenart so se celo zavzemali, da bi to jed tudi zaščitili. "Ampak je bilo birokracije in stroškov s tem zelo veliko, zato smo obupale, ker smo videle, da je to za društvo prevelik zalogaj," je dejala Jožica Kramberger, predsednica Društva kmečkih žena in deklet Lenart. Zato pa jo pripravijo skoraj na vsakem vaškem dogodku.