O tem so se prejšnji teden spraševali na okrogli mizi v Brežicah ob izdaji knjige Okusi Posavja, ki so jo izdali študentje Fakultete za turizem v Brežicah pod vodstvom profesoric dr. Lee Kužnik in dr. Marjetke Rangus.

V knjigi so zbrana pričevanja o prehranski dediščini in sodobnosti v Posavju ter kar 118 receptov značilnih jedi iz te regije – s številnimi so se Posavci prehranjevali predvsem po drugi svetovni vojni.

Ob izidu so v Brežicah organizirali okroglo mizo, na kateri so nekateri tradicionalni ponudniki kot tisti malo bolj svetovljanski ponudili svoje videnje na problematiko trženja posavske tradicije.

Kje je domet Posavja?
Kako lahko tujcu prodamo ajdove krapke? Jih je treba preoblikovati v neko sodobno kreacijo ali je dovolj le več samozavesti do svoje okolice (in lep krožnik)? Se da regija graditi na bizeljčanu in cvičku ali so vseeno boljši zgled za to, kakšen domet ima tukajšnja vinorodna pokrajina, Keltisove maceracije in Isteničeve vrhunske penine?

O tem so premlevali gostinci Jure Tomič (Ošterija Debeluh), Robert Gregorčič (Oštarija), Matevž Krulc (Stara gostilna Krulc), vinarji Miha Istenič (Penine Istenič), Marijan Kelhar (Keltis Vinarstvo), Janez Šekoranja (Vino Graben) in "kralj cvička" Franc Tomše ter lanska vinska kraljica Maja Žibert in etnolog dr. Janez Bogataj.

Kaj bo zvabilo tujca?
Nekega konsenza ni bilo, je pa bil dogodek odlična priložnost za razpravo, ki bi morala steči v vseh slovenskih regijah, predvsem tistih turistično malce bolj zapostavljenih - kako lahko tradicionalne, zapostavljene, precej težje jedi približamo sodobnemu jedcu? Kako v regijo zvabiti kulinarične turiste, ne le radovedneže, ki romajo v Sevnico na torto Melanijo?

Na razpravi so svoje poglede prispevali tudi trije, ki jim to morda najbolje uspeva - Tomič, Istenič in Kelhar. Kar se tiče kulinarike, je nedvomno avtoriteta Tomič, ki mu je z mladostno zagnanostjo in izkušnjami iz tujine uspelo v Brežicah postaviti pravo kulinarično institucijo, kar Debeluh že okoli 15 let je. Tomič meni, da je čas, da posavsko kulinariko ponosno postavimo na ogled (in okus), brez preoblikovanja v novodobne kreacije, pač pa raje poskrbimo za dobre gostilne, ki nam jih v Sloveniji primanjkuje.