Pri projektu, ki letos poteka s sloganom Zajtrk s sadjem, super dan, sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij, letos pa nad organizacijo bedi Zadružna zveza Slovenije. Ta pa se je na prelomnici v novo desetletje projekta, ki se je začel leta 2011, odločila, da mu doda novo zgodbo. "Tu je ajda, ajdovi žganci, prežganka, kislo mleko, prosena kaša z jabolki," je dejal predsednik Borut Florjančič in dodal, da se je kruhu, maslu, medu, mleku in jabolku pridružila še zgodba o kmečkem obroku. Tako je poudaril pomen tradicionalne slovenske hrane – izpostavil je pomembnost, da odločevalci v javnih zavodih izberejo tisto, kar pridelajo kmetje, zadruge in kmetijska podjetja.

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je prerasel v dan slovenske hrane, naj bi bil izredno pomemben v promociji hrane slovenskega porekla. "To je več kot zajtrk, gre za vzgojo slovenskih bodočih potrošnikov," je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek ter dodal, da se mora vzgojiti generacija, ki bo verjela, da je domača hrana pri nakupih vredna zaupanja.

Čeprav naj bi bil minister zadovoljen z rastjo povpraševanja po hrani slovenskega porekla, bo po njegovem mnenju verjetno preteklo še celo obdobje generacije, da bo prišlo do spremembe odločitev pri potrošnikih. Tudi pridelovalci pa morajo poskrbeti, da jim bodo ti tudi čez desetletja lahko zaupali – kupovanje slovenske ekološke in lokalne hrane s strani javnih prehranskih obratov, za še učinkovitejše sodelovanje pa je pomembno povezati pridelovalce pri zagotavljanju živil. "V sodelovanju je moč," je dejala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc, ki meni, da bo tudi z boljšim načrtovanjem v javne zavode prišlo več lokalnih ponudnikov.

Gibanje je treba nadgraditi

Ko so otrokom in mladostnikom leta 2011 prvič postregli zajtrk, je bilo v vrtce in šole dostavljenih več kot 19.000 kilogramov kruha, 2600 kilogramov masla, 53.600 litrov mleka, 3220 kilogramov medu in 32.000 kilogramov jabolk, letos pa bo zaradi epidemioloških razmer drugače, saj bodo nekateri zajtrkovali doma. Če bi bili vsi otroci v vrtcih in šolah, bi bilo v projekt vključenih 310.200 otrok, vzgojiteljev in učiteljev.

Predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča veseli, da je projekt, ki so ga kot medeni zajtrk zasnovali v čebelarski zvezi, postal kot gibanje. Projekt bi bilo po njegovem mnenju sicer treba nadgraditi z značilnimi jedmi iz slovenske kulinarike, dan slovenske hrane bi se lahko raztegnil v teden slovenske hrane. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pa meni, da je treba tradicionalni zajtrk in dan slovenske hrane iz vrtcev in osnovnih šol razširiti na ostale državne javne zavode, kot so bolnišnice in domovi za starejše.

Pomembno je tudi zmanjševanje odpadne hrane

Zajtrk naj bi bila dobra naložba v zdravje, ozaveščanje naj bi po mnenju vodje Sektorja za varovanje zdravja pri ministrstvu za zdravje Marije Recek v zadnjem desetletju prispevalo tudi k boljšim prehranjevalnim navadam. Vsak dan zajtrkuje 40 odstotkov otrok in mladostnikov ter 60 odstotkov odraslih. Poleg vsakodnevnega zajtrka je seveda pomembno tudi vsakodnevno gibanje – že sprehod ali skok na najbližji hrib je dovolj.

"Skrb vzbujajoče je, da veliko hrane zavržemo, kar 68 kilogramov na osebo na leto, od tega je 40 odstotkov hrane, ki je užitna," je dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in izrazil veselje, da je v projektu dneva slovenske hrane in tradicionalnega zajtrka zavržkov manj. Polovica od vse zavržene hrane nastane namreč v gospodinjstvih, zato je treba spremeniti nakupovalne vzorce – potrošnike je treba ozaveščati, da kupujejo racionalno in zdravo. Odpadna hrana namreč povzroča približno sedem odstotkov emisij toplogrednih plinov, z majhnimi koraki pa naj bi se lahko veliko prispevalo k razogljičenju okolja.