Sir iz skute, s kislega mleka posnete smetane in soli so pastirji nekoč izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi.
Maso oblikujejo v kepe, jih delno osušijo, oblikujejo in vanje vtisnejo najrazličnejše vzorce s t. i. pisavami, reliefno izrezljanimi lesenimi paličicami, ki so jih vsak s svojim vzorcem pastirji rezljali med pašo. Nato se sir suši dva do tri tedne nad odprtim ognjiščem, da se prekadi.

Pastirji so nekoč tak sir jeseni nosili s seboj s planine in jih podarjali svojim izvoljenkam kot dokaz ljubezni in zvestobe, lahko tudi obljube zakona. Enega njej, drugega so zadržali zase. Pastirji so trniče postopno nehali izdelovati in tradicija se je skoraj izgubila, le po zaslugi nekaj redkih posameznikov se je ohranila v obliki krajevnih spominkov.
Degustacije trniča
Zdaj se je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik s podporo strokovnjakov, kot je pri tovrstnih projektih vseprisotni dr. Janez Bogataj, in lokalnih gostincev odločil trnič obuditi in ga dodobra spromovirati. Prav v ta namen se je včeraj odprl Praznik trniča, ki se bo nadaljeval pri kamniških gostincih do 13. aprila, v tem času pa boste pri njih lahko okušali najrazličnejše jedi, obogatene s tem "velikoplaninskim parmezanom", ki se obdrži zelo dolgo.
Na Okusih Kamnika so na Glavnem trgu degustacije pripravili trije lokalni mojstri, ki so kuhali v živo - Janez Bratovž (Restavracija JB - Špinačni žličniki s trničem), Janez Uršič (Gostilna pri planinskem orlu - Stiskači s suhim prekajenim vratom/z ajdovo kašo in jučki/z gamsovim mesom) in Primož Repnik (Gostilna in penzion Repnik - Ješprenj s kamniško kajžerico in trničem).
Po koncu dvotedenskega praznika trniča bo sir na voljo tudi po vsej Sloveniji v izbranih restavracijah in trgovinah ter ga bodo predstavljali na izbranih kulinaričnih dogodkih po Sloveniji, saj je moto projekta "trnič na vsako (slovensko) mizo".