Rivella, imenovan tudi "oče nutelle", je začel delati v italijanski tovarni sladkarij in čokolade Ferrero leta 1952, dve leti, preden je bila na police poslana nutella.

Rivella se je pri Ferreru, ki ga je leta 1946 ustanovil Pietro Ferrero, zaposlil pri 25 letih, po diplomiranju iz bromatološke kemije na univerzi v Torinu, in postal član Ferrerovega laboratorija, v katerem so preučevali neobdelane surovine za razvoj novih izdelkov.

V tem laboratoriju so z mešanjem in preizkušanjem nastali nekateri najbolj ikonični Ferrerovi izdelki.

Korenine nutelle segajo v povojno Italijo, ko je bil kakav izjemno redka dobrina. Ferrero je pod Rivellovo taktirko skušal to težavo zaobiti s "sladkim namazom, narejenim iz lešnikov, sladkorja in kančkom redkega kakava,” navaja spletna stran nutelle.

Predhodnica nutelle se je imenovala giandujot, izpeljanka imena "gianduja", s katero v Italiji označujejo mešanico kakava in lešnikov. Giandujot so pri Ferreru prodajali v obliki štruce, ki si jo lahko rezal in mazal na kruh.

V svoji novi različici, imenovani "supercrema", je bil izdelek bolj kremast in lažji za mazanje. V nutello so ga preimenovali precej pozneje, leta 1964, z izpopolnjeno recepturo in prodajo v kozarcih. Namaz so začeli izvažati tudi na tuje trge, kjer je kmalu postal tako priljubljen, da od leta 2007 obstaja celo svetovni dan nutelle, ki ga praznujemo 5. februarja.

Rivella je pozneje postal eden od upravnikov podjetja in desna roka Ferrerovega sina Micheleja Ferrera, ki je podedoval družinski posel. Michele Ferrero je umrl prav tako 14. februarja, a leta 2015, skratka, točno deset let prej.

Po upokojitvi je Rivella živel v Albi, kjer se je posvetil pridelavi sadja in tradicionalni italijanski igri z žogo pallapugno. Bil je vdovec, preživeli pa so ga trije sinovi, hčerka in sedem vnukov, ki so se od njega poslovili v ponedeljek na pogrebu v Albi.