"Čista sreča. Ponovno sem odkrila okus, ponovno užila pristni občutek svobode," je na vprašanje, kako se počuti, ko lahko znova zaužije tatarski biftek v notranjosti z lestenci okrašene pariške restavracije Le Train Bleu, odgovorila 33-letna obiskovalka Justine Prebolin.

Osebje v poškrobljenih srajcah in metuljčkih, ponovno zbrano po jeseni, ni skrivalo navdušenja, ko je hitelo streč gostom v restavraciji, ki je med drugim služila kot kulisa filmov Popotovanja z mojo teto iz leta 1972 in Nikita režiserja Luca Bessona.

"Več mesecev smo čakali na ta dan. Radostimo se prav toliko kot naši gostje," je povedal vodja strežbe Tony Gonsard. Ena od gostij, Caroline Rousseau, pa je povedala, da se zdaj, ko se življenje počasi vrača v običajne tirnice, ponovno počuti živo. "Komaj čakam, da se tole nadaljuje. Upam, da se bo."

Gastronomija kot del kulture

Obedovanje v restavracijah je v Franciji ritual, neločljivo povezan s francosko družbo, tradicijo in kulturo. Francozi preživijo več časa pri obedovanju in pitju kot kateri koli drugi narod v razvitih državah, kažejo podatki OECD-ja.

Skupaj z notranjimi prostori restavracij so se odprle tudi telovadnice in fitnesi, na športnih stadionih se lahko ponovno zbira do 5000 ljudi, razrahljana so tudi pravila glede dela od doma.

Francija je v torek naštela le 6018 novih primerov okužb – na višku tretjega vala v aprilu je sedemdnevno povprečje znašalo skoraj 40.000. "Uspelo nam je! Tako zelo smo pogrešali to življenje," je evforično tvitnil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je s soprogo Brigitte obiskal restavracijo v kraju Valence na jugu države in poziral z osebjem.