Gensko spremenjena pasma morskega prašička se imenuje "Peru", razvili pa so jo leta 2004 na nacionalnem inštitutu za agrarne inovacije. Danes na eni od farm inštituta gojijo na tisoče morskih prašičkov v raziskovalne namene.

Posebnost pasme "Peru" je, da te živali rastejo hitreje in v le 56 dneh dosežejo težo enega kilograma – pred tem so na tako velikost zrasli v 160 dneh, je povedal raziskovalec in zoološki tehnik Juan Solórzano. "To je dragocena pasma."

Morski prašički izvirajo iz Andov, gojijo pa jih v Peruju, Boliviji, Ekvadorju in Kolumbiji, območjih inkovskega imperija.

V Peruju je po uradnih statistikah več kot 25 milijonov morskih prašičkov, ta glodavec pa je tam tako priljubljen, da so oblasti drugi petek v oktobru razglasile za nacionalni dan morskega prašička, da bi tako spodbujale uživanje te živali.

Notranje migracije iz Andov v 20. stoletju so uživanje morskih prašičkov razširile tudi na perujsko pacifiško obalo.

"Praznična jed"

"Uživa se na športnih prireditvah ali verskih festivalih. Morski prašiček je praznična jed," je povedal Solórzano. Uporablja pa se tudi pri obrednem zdravljenju, ko zdravilci žival drgnejo ob telo bolnika, s čimer naj bi našli kritične točke.

Marina Isabel Briceño je za AP povedala, da meso morskega prašička je že od malih nog, in ga označila za "delikateso", ki jo uživajo na "posebnih dogodkih". Kot je pojasnila, starši ob krstih pogosto podarijo botri in botru pladenj z ducat ocvrtimi morskimi prašički.

"Vem, da je glodavec, daljni sorodnik podgan, ampak one jedo smeti, medtem ko se morski prašički prehranjujejo z mladimi koruznimi listi, zaradi česar so tako okusni,” je povedala.