Jubilejni 60. mednarodni kmetijski sejem Agra, ki bo sicer potekal sredi avgusta v Gornji Radgoni, je tudi letos postregel s tremi prestižnimi mednarodnimi ocenjevanji vin. Strokovne komisije so ocenjevale vino in bio vino ter medene pijače. Komisija je v treh dneh ocenila kar 626 vzorcev, kar je 122 vzorcev več kot lani. Od ocenjenih vin je bilo kar 27 bio vin, skupno pa je sodelovalo 167 vinarjev iz petih držav.

Predsednik ocenjevanja vin Boštjan Zidar je poudaril, da je številčnost vzorcev dokaz, da vinogradniki in vinarji ocenjevanje cenijo in mu zaupajo, nagrade, ki jih prejmejo na ocenjevanju Vino Slovenije Gornja Radgona, pa so pomembne za promocijo.

Izpostavil je, da niso imeli preproste naloge, saj so morali člani komisij v zelo kratkem času, ki so ga imeli na voljo za ocenitev vsakega vzorca, "oceniti celoten trud vinarja, ki si je mogoče tudi več let trudil pridelati žlahtno kapljico".

Vsa vina so bila po mnenju komisije izredno kakovostna, o čemer pričajo tudi podeljena priznanja. V obeh ocenjevanjih so skupno podelili 10 šampionov (enega več kot lani) in 18 velikih zlatih medalj, 177 zlatih in 382 srebrnih medalj. Brez odličja je ostalo le 39 vzorcev.

Glavna nagrada v Metliko

Razglasili so tudi sedem prvakov vinsko-turističnih cest. Nagrado Stanka Čurina prejme vinar za vino, ki je na rednem ocenjevanju doseglo najvišjo oceno. Letos je bil to Sauvignon suhi jagodni izbor 2001 Vinske kleti Prus iz Metlike.

Priznanja najboljšim bodo podelili na sejmu Agra v torek, 23. avgusta, na dan vinogradnikov in vinarjev, ko bodo tudi razglasili vinarja leta. Hkrati z 48. odprtim državnim ocenjevanjem Vino Slovenija Gornja Radgona in 12. odprtim državnim ocenjevanjem bio vin so v Gornji Radgoni opravili tudi 3. mednarodno ocenjevanje medenih pijač.

Sodelovalo je deset slovenskih čebelarjev in podjetij z 12 vzorci. Razlog za manj vzorcev so slabi pogoji pridelave medu v zadnjih letih, kar posledično vodi v manjšo pridelavo medenih pijač. Medicam, aromatiziranim medicam, penečim medicam, medenim likerjem in medenim likerjem z dodatki so podelili 11 zlatih in eno srebrno medaljo.

Mednarodni obisk

Te dni pa se je v podravski vinorodni deželi mudila tudi prestižna mednarodna delegacija, ki so jo na obisk povabili v Združenju vinorodna Štajerska. Novo združenje štajerskih vinarjev je pripravilo program, ki so ga začeli s predstavitvijo vseh članov združenja na Ptuju, nadaljevali pa z večerjo v vinski kleti Dveri Pax.

Gostje so skupaj z 20 v združenje povezanimi štajerskimi vinarji v obeh dneh skupaj obiskali 13 štajerskih vinskih kleti. Kot je ob predstavitvi v Jeruzalemu povedal Robert Gorjak, je za goste pripravil izbor štajerskih vin, ki po njegovem mnenju najbolje izražajo značilno sortno prepoznavnost in aromatiko. "Na Štajerskem bomo težko izbrali eno sorto, ki bi najbolje predstavljala celotno regijo, zato smo se poenotili, da regija slovi po sortnih vinih iz belih aromatičnih sort, kot so sauvignon, renski rizling, sivi pinot, traminec in rumeni muškat ter vin iz šipona," je pojasnil Gorjak.

Mednarodna novinarska zasedba je prišla iz osmih držav, in sicer iz ZDA, Nizozemske, Poljske, Velike Britanije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Slovenije. Med njimi je bila britanska vinska strokovnjakinja Master of Wine, za mnoge največja poznavalka vzhodnoevropskih vin, Caroline Gilby, ki je dejala, da v Slovenijo prihaja že več kot 20 let in je v tem času zaznala veliko sprememb.

"Štajerska je bila kar nekaj časa nekoliko za zahodnim delom Slovenije, saj je dolgo slovela le po polsuhih in polsladkih vinih. Tokat me je presenetilo in navdušilo, koliko vinarjev prideluje kakovostna in sortno izražena suha vina. Regija ima velike možnosti za prijetno aromatična vina z izrazito sadnimi notami, po drugi strani pa tudi za resna zrela vina, kar so značilnosti zmagovalnih vin na svetovnem trgu," je dejala Gilbyjeva.

Konkurenca ni doma, ampak v tujini

Ob tem je tudi pozdravila povezovanje vinarjev, ki po njenem nimajo konkurence v domači regiji, pač pa v sosednjih državah in tudi širše v državah, kot sta Čile in Avstralija. Ker gre za majhno vinsko pokrajina v majhni državi, morajo vinarji po njenem nastopati skupaj.

Tudi hrvaškemu promotorju vina Saši Špirancu iz Vinarta štajerska vina niso neznana, saj pozna nekatere tukajšnje vinarje, a doslej ni imel občutka o veličini pokrajine, kaj vse ta nudi in kako kakovostna je. Zdaj je spoznal, da je regionalno povprečje kakovosti zelo visoko, po njegovem pa je Štajerska idealna regija za sauvignone in šipone, čeprav je mogoče najti tudi zelo dobre in tipične modre pinote.

"Štajerska je ena redkih regij s celinskim podnebjem, ki lahko v vinih izrazi neverjetno svežino. Drugi to težko dosežejo. Včasih to ni bila prednost, zato so to zakrivali s sladkorjem, a danes je to popolnoma druga zgodba," je še dodal Špiranac.

Združenje vinorodna Štajerska je bilo na pobudo domačih strokovnih institucij ter skupine vinarjev in vinogradnikov, ustanovljeno marca. Namen in cilj združenja so dvig prepoznavnosti in ugleda vin vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija doma in v tujini, izboljšanje prepoznavnosti okoliša kot vinske destinacije s kakovostno vinsko turistično ponudbo in uvrstitev na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij.