"Od zadnje kolekcije imava obe otroke, zato so bile te preproge mišljene zanje. Kolekcija je nastala predvsem iz osebnih razlogov," pravi Nina Mršnik, industrijska oblikovalka in ilustratorka, ki jo je leta 2008 svetovno uveljavljena nizozemska določevalka trendov Lidewij Edelkoort uvrstila na seznam stotih najbolj nadarjenih oblikovalcev na svetu.

Sorodna novica "Kobejagi čilim": slovensko-bosansko sodelovanje obuja staro obrt

Podobe zebre, lame, ovce in Darwina, Charlesa Darwina, utemeljitelja razvojne teorije, je Nina izbrala po "svojih preferencah, malo sem gledala tudi na to, katero žival je bilo preprosto izrisati, Darwina pa nekako povezujemo z živalskim svetom". Ovca na rumenem ozadju se je zdela logična izbira, saj so ročno vozlane preproge iz ovčje volne, v nasprotju s čilimi, ki so tkani, debelejše in mehkejše.

Programiranje vzorcev za novo kolekcijo čilimov

Nina Mršnik in Ivana Blaž, ki poosebljata blagovno znamko Kobeiagi Kilims, se z novim letom, ki je za ovinkom, pripravljata na prav posebno kolekcijo. Je nekoliko bolj tehnološko navdahnjeno, nastaja pa v sodelovanju z arhitektom Nikolajem Salajem.

"Vsak, ki bo želel imeti čilim, bo lahko sam naredil svoj vzorec, kar bo res nekaj čisto novega". Za ta namen je bil programiran poseben računalniški program, ki bo integriran na spletno stran, "ko boš v program vpisal svoje besedilo, se bo na podlagi tega generiral vzorec. To je pametno, saj je že tako vsak čilim izdelan ročno in je zato unikaten, zdaj pa bo imel vsak tudi drugačen vzorec."

Obuditev te stare obrti (za zdaj) ni uspela

Pet let je minilo, odkar sta Nina in Ivana, ki je arhitektka po rodu iz Bosne in Hercegovine, ki se že 18 let ukvarja z raziskovanjem javnega prostora in sodeluje s kulturnim društvom ProstoRož, javnosti na Kickstarterju predstavili svoj projekt Kobeiagi Kilims.

Na omenjeni platformi za zbiranje zagonskih sredstev sta za nekaj več kot dva tisoč dolarji presegli zastavljeni cilj 10.000 dolarjev. Z zagonom proizvodnje v Visokem v Bosni in Hercegovini sta želeli med drugim tudi oživiti to skorajda pozabljeno obrt, ki zahteva ure in ure spretnega sukanja in prepredanja dolgih niti volne med prsti ter napetimi nitmi na statvah.

"Želeli sva si, da bi se tega poklica priučila tudi kakšna mlajša tkalka, a nama to ni uspelo, saj v Bosni tovrstna dejavnost mladih ne zanima. Upam, pa, da si bo morda katera le premislila in v tem videla smisel," pravi Nina.

Šest tednov ročnega dela za en čilim

Tkalk čilimov, tega tekstilnega okrasja, ki je bil nekdaj dokaj pogost dodatek svojevrstne estetike gospodinjstev v smislu stenske dekoracije, okrasitve posteljnine, naslonjala na kavču ali pa se je v vsej svoji veličini raztezal pod kavno mizico, je v Visokem od pet do deset.

Za največjo dimenzijo čilima, v velikosti dva krat tri metre, potrebujejo tkalke šest tednov, za najmanjšega, 100 krat 70 centimetrov, pa slab teden.

Sorodna novica Nina Mršnik, raziskovalka oblik in vsebin oblikovanja: od pečenega pohištva do preprog in portretov

"To, kar znajo one, je res noro, in ravno to je tisto, kar mi ponujamo, njihovo delo, ki je še vedno fascinantno. Od naju namreč sploh ne zahtevajo vzorcev v merilu ena proti ena, ki bi jim ga natisnile, ampak ga povečajo oziroma pomanjšajo kar tako, na oko," nadaljuje Nina, ki med drugim z Nušo Jelenc sodeluje pri projektu ustvarjanja izdelkov iz reciklirane plastike pod imenom Pečeno pohištvo. Izdelujeta jih tako, da plastične delce dobesedno stopita v opekaču, stopljene ploskve z razgibanim motivom pa oblikujeta v pohištvene izdelke, kot so mize, stoli, klopi.

Zaradi epidemije zmanjkuje barv

Tako kot zgodbo Pečenega pohištva Nina tudi z Ivano Kobeiagi Kilime razvijata in oblikujeta brez posebnega pritiska in naglice. Tako sta do zdaj pravzaprav oblikovali le dve kolekciji čilimov, tista januarja bo tretja, a kljub temu povpraševanje po njunih izdelkih prihaja z vsega sveta, od Kitajske do Danske. "Spoštovanje te obrti ostaja," priznava Nina, največ zanimanja je v skandinavskih državah in Nemčiji.

"Čilime smo prodajali tudi v trgovini na Danskem in po drugih trgovinah po svetu, ampak sva se z Ivano odločili, da nama to časovno ne ustreza," nadaljuje sogovornica, ki dodaja, da je sam proces dela ustavila tudi letošnja epidemija. "Ravno zdaj delamo le z volno, ki jo imamo na zalogi, saj so delavci, ki jo barvajo, v samoizolaciji. Naročali smo nove barve za izdelavo čilimov, a jih preprosto ni na zalogi, zato moramo počakati."