Scenarij zanj je napisal televizijski voditelj Miha Šalehar. Prireditev sta vodila Jure Godler (letošnji dobitnik viktorja za obetavno osebnost) in igralka Aleksandra Balmazovič. Jure je kot voditelj nastopal v vlogi zveri, Aleksandra pa v vlogi grbavca Aigorja. Scenarij se je zgledoval po znanstvenofantastičnem romanu Frankensten, ki ga je napisala angleška pisateljica Mary Shelley in je prvič izšel v Londonu leta 1818.

Scenarij za Miss Slovenije je priredba romana Frankenstein
Glede na to, da smo bili ob objavi prve novice o rezultatih izbora deležni veliko (predvsem negativnih) kritik v obliki komentarjev, sem se tudi sama začela spraševati o tem, kakšen naj bi bil najprimernejši scenarij za prireditev, kot je Miss Slovenije. S samim avtorjem scenarija se nisem pogovarjala, tako da so mi avtorjeve podrobnosti (za zdaj še) neznane. Sem pa po ogledu prireditve v živo in poznejšega posnetka prišla do določenih ugotovitev, ki jih bom poskušala strniti v tem prispevku.

Glavna ideja scenarija: roman Frankenstein in film Young Frankenstein
Za tiste, ki ne poznate zgodbe o Frankensteinu, najprej nekaj osnovnih podatkov. Victor Frankenstein, o katerem piše avtorica romana, je bil znanstvenik, švicarski študent medicine, ki je želel izdelati umetnega (popolnega) človeka iz udov trupel. To mu na žalost ni uspelo, saj je namesto popolnega človeka ustvaril stvor oz. zver. Frankenstein pa je imel tudi pomočnika - grbavca Aigorja (po izvirniku romana bi naj šlo najverjetneje za Etona, sicer pa je ta lik pod imenom Igor nastopil v ameriškem filmu Young Frankenstein iz leta 1974. Režiral ga je Mel Brooks.).

Šalehar se je pri scenariju tako najverjetneje bolj kot na knjigo naslanjal na ta film (glede na to, da so tudi vse glasbene točke v izvedbi Roka Kosmača, Borisa Kopitaja, Alenke Gotar, Jureta Godlerja in skupine Kut Gas bile ameriške). Grbavec Aigor je (kot Igor v filmu) Frankensteinu pomagal pri iskanju primernih človeških trupel.

Zver (vloga Jureta Godlerja) je bila zelo osamljena. Zato mu je Frankenstein želel ustvariti (oz. najti) še žensko, s katero bi se lahko poročil in tako našel srečo v ljubezni.

Poglejmo zdaj nekaj točk, ki nakazujejo primernost oz. neprimernost scenarija
Zanima me torej, kakšen naj bi bil scenarij za Miss Slovenije, če je bil ta, ki smo ga videli, tako neprimeren. In še nekaj: Argumentirajte, kaj je narobe s tem, če za klavirjem sedita Jure Godler in Rok Kosmač!

Gremo lepo od začetka
Že kar nekaj časa pred samim dnem, ko smo okronali mis Slovenije, se je govorilo, da bo letošnji scenarij nekoliko drugačen. Kako drugačen? To nas je vse zanimalo.

Ko smo izvedeli ime in priimek pisca scenarija, smo posumili, da bodo favoritke naslednje (pomenljive) besede: cinizem, vonj po črnem humorju, moraliziranje, intelektualnost, poduhovljenost vase, sproščenost pri izbiri besed (kar pomeni, da bo "ziher" kakšna preveč pogovorna spolzela skozi sito SSKJ-ja), nepocukranost v glasbenem smislu (turbofolk, sladki pop la la la, pesmi z rimanimi refreni ... hmm … če kdo vsaj malo pozna Miha Šaleharja in gleda oddajo Lestvica na drugem, ki je na sporedu ob petkih na drugem programu Televizije Slovenija, je uganil, ne bo šlo skozi). In seveda, da ne pozabimo: omenjanje (pre)znanih modrecev tega planeta prejšnjih - antičnih, renesančnih, rokokojevskih in tudi postmodernih, bo v izobilju, za to se pa res ni treba bati. To je slog Miha Šaleharja. Nič hudega. Vsak ima svoj slog. Mora ga imeti.

Frankenstein in njegov sošolec Franc. Oba zdravnika. Bi se lahko pomerila v bitki za lento za najboljšega lepotnega kirurga?
Nič ni sporno, če si sošolci med seboj pomagajo, to je celo zaželeno. Če pa pozneje »zavijejo« še na stezo podobnega ukvarjanja za ljubi kruhek, pa tudi ne gori voda. Po Ajgorjevih besedah na sobotni prireditvi sta bila namreč Frankenstein in Franc Planinšek (precej znan slovenski specialist za lepotno kirurgijo) sošolca, ki sta si prizadevala ustvariti popolnega človeka. Prvi je v ta namen lepil dele teles različnih trupel med seboj, drugi ("postmoderni" slovenski kirurg) se je tega lotil nekoliko bolj sofisticirano in se odločil za izpopolnjevanje kar na živih telesih. Razlika pa je v tem, da so bile posledice pri Frankensteinu bolj ali manj tragične (zver je tudi pobijala), kar za slovenskega kirurga ne bi mogli reči. Njegovi »izdelki« so menda po opravljenem posegu (plastičnih operacijah) bolj zadovoljni, srečni in ne (več) osamljeni ali bognedaj zakompleksani.

Predznanje mrači ali bodri um?
Tudi ni kar tako iz trte zvito vprašanje v deželi tej. Nekateri gledalci si namreč prenos Miss Slovenije predstavljajo kot sprostitev na sedežu po napornem dnevu, spet drugi si na zaslonih (RTV Slo!) želijo videti (končno) nekaj »pametnega«, pomenljivega, dinamičnega, tehtnega oz. nekaj, kar (vsaj malo) zaposli možgane. Obstajajo pa še tisti vmes, ki ne vedo, kaj hočejo, tisti, ki bodo tako ali tako vse skritizirali, tisti, ki ne marajo ekstremov, tisti, ki jim je vseeno in tisti, ki jih je toliko, da jih je že preveč, da bi znala napisati njihov interes.

Dejstvo letošnjega scenarija obstaja: potrebno je bilo predznanje. Niti ne takšno, da bi človeka zaposlilo za par dni, dovolj je bilo le pozorno poslušanje in po prenosu morda kakšen klik, klik v virtualni iskalnik, da si osvežimo spomin, kdo sploh je Frankenstein. Je to dobro, je to slabo, nam je tega treba, kdo ima korist od tega in zakaj, so vprašanja, ki si jih morda kdo zastavlja, zato bom raje neizvirna in zamahnila z roko ter napisala: takšne stvari so subjektivne, pa naj kdo napiše komentar, če ni (ali je) tako. Nekaj, kar je drugačno od že videnega, bo vedno našlo mesto pri debatah, izzivanju in delitvi privržencev na »cono A in cono B«.

Je kdo pogrešal vprašanja žirije in odgovore finalistk?
Ker je dogodek še vedno aktualen, so naslovnice revij rezervirane za novo mis, Tadejo, komentarji, forumi in blogi pa za kritiko dogodka (naj samo spomnim: kritika je lahko pozitivna ali/in negativna). Me pa zanima nekaj: kakšni bi šele bili odzivi, če bi bila prireditev kopija vseh prejšnjih prireditev in bi žirija spraševala v slogu: "Za kaj si boš prizadevala, če boš zmagala in postala mis?" In bi ona odgovorila: "Za mir na svetu in lačne otroke v Afriki." No, ja, tudi v Afganistanu so lačni otroci, bi jo lahko kdo popravil, če bi šli v detajle, pa bi tudi v Sloveniji (in še v kateri deželi) našli kakšnega s to težavo.

Izvirnost zgodbe, priredba ali kraja majhnih koščkov celote?
Zgodba (roman) o Frankensteinu je že napisana, Mary Shelley je opravila svojo delo, pisec scenarija za Miss Slovenije 2007 pa tudi. Se vam torej zdaj, ko že poznamo nekaj osnov, iz kje izhaja scenarij, le-ta zdi še vedno tako neprimeren? No, ja. Če je scenarist želel zelo intenzivno poudariti veliko razliko med današnjo družbeno pričakovano (naravno) lepoto ženskega telesa na eni strani in grdoto, nenaravnost, da ne rečem spakavost, ki se vidi navzven zaradi (umetnih), predvsem kirurških posegov v telo v želji doseči popolnost na drugi strani, potem je njegovo delo več kot odlično opravljeno. Saj tudi Frankenstein si je prizadeval izdelati popolnega (moškega) človeka, tako kot tudi na Miss Slovenije izbiramo »popolno« žensko, mis. S tega vidika scenariju ni kaj očitati, temveč mu lahko le še čestitamo za (dokaj) izvirno idejo.

Na dan z besedo, brez celofana
In če si zdaj še sama drznem zapluti v bolj subjektivne vode, kar si novinarji v tej rubriki lahko velikodušno privoščimo, bi o prireditvi povedala naslednje: doživljala sem jo kot gledališko predstavo, povezovalca Aleksandra in Jure sta imela veliko besedila, njune vloge so bile jasno določene in nadvse dobro odigrane. Glasbene točke so bile v kontekstu scenarija, zanima me le, zakaj so prav vse, ampak res vse, bile tuje v izvedbi slovenskih glasbenikov. Bog ne daj, da me kdo okliče za zblaznelo patriotko, ampak konec koncev, a smo v Sloveniji ali nismo. In če izbiramo mis Slovenije, pa res ne bi bil greh, če bi zapeli kakšno po slovensko (pa ne turbo ali narodnozabavne, lepo prosim, nista samo ti dve zvrsti »tipično« slovenski).

Dokončanje kritike
Zelo mi je bilo všeč, da niso v vlogi glasbenic, voditeljic, plesalk in še česa nastopile nekdanje misice (to, da je oder za nekaj časa zasedla takrat še aktualna mis Iris, je povsem razumljivo, saj je šlo za pomemben trenutek, prelomnico - konec njenega mandata). Omenila bi samo še celotno vizualno podobo, ki smo ji bili priča na zaslonu: ne vem, ali je bilo v režiji oz. v scenariju rečeno, da se snemalci, fotografi in preostali »zakulisni delavci« (pogosto) pojavljajo v vidnem polju ali je bil to le neljub slučaj. Na trenutke sem namreč po ogledu posnetka dobila občutek, da zaradi (po mojem mnenju nepotrebnega) vpogleda v zakulisje dogodek izgublja točke pri slovesnosti, eleganci, glamurju, saj ga zasenči prevelika »televizijska domačnost«.

Sicer pa se mi je bolj kot kar koli zdel scenarij zelo nepričakovan in me je ujel nepripravljeno, a potem, ko sem si osvežila osnove iz romana, niti ne bi mogla reči, da je bil povsem neprimeren. Bil je le drugačen, kot smo jih za takšno prireditev vajeni.

Tanja Mojzer