V soboto bo Andrej Stare še zadnjič komentiral tekmo, in sicer tisto v smučarskih poletih v Planici. "Andrej Stare je komentator z najdaljšo reportersko kariero pri nas, s svojim komentiranjem je pustil globok pečat. Mislim, da je pravi trenutek, da se od komentiranja poslovi v Planici, ki jo je prav tako močno zaznamoval," je o slovesu dejal odgovorni urednik Športnega programa na TV Slovenija Gregor Peternel.
Stare nam je v kratkem pogovoru pred slovesom zaupal, da se še vedno dobro spomni prvega dogodka, ki ga je komentiral – to je bila nogometna tekma med ekipama Napredak Kruševac in AZ '67 Alkmar. Pozneje je bil tudi stalnica športnih prenosov atletike, hokeja ter seveda smučarskih skokov ter poletov.
Glede na to, da se poslavlja s komentiranjem poletov, smo ga vprašali, ali se spomni, kdaj jih je začel komentirati. "Pri skokih je bilo tako … Takrat je bila tehnologija popolnoma drugačna, kot je danes, takrat ni bilo interneta, takrat ni bilo mobilnih telefonov, takrat ni bilo družbenih omrežij. In ko je TV Slovenija delala prenos skokov iz Planice, je morala biti koordinacija med vodstvom tekmovanja in med režiserjem, to je bil pokojni Stane Škodlar, res dobra," se spominja. Sam je takrat prevzel dolžnost koordinatorja vodstva tekmovanja, kar je pomenilo, da je bil ves čas v navezi z režiserjem, ki mu je dajal informacije o tem, ali so zavrteli počasni posnetek tekmovalca, sam pa je to sporočal dalje, da organizatorji po zaletni smučini niso prehitro spustili naslednjega tekmovalca.
Ko se je reporterju "zgodila nesreča" in ni pravočasno ugotovil, da je Primož Peterka zmagal v svetovnem pokalu, so takratni direktor RTV-ja, odgovorni urednik in Beno Hvala poklicali Stareta in ga prosili, naj on prevzame komentiranje skokov, se spominja.
Vsak šport, ki ga je komentiral, ga je po svoje pritegnil
Poleg smučarskih skokov in nogometa je komentiral še atletiko in hokej, a se ne more odločiti, kateri šport mu je bil za komentiranje ljubši: "To je tako, kot bi me vprašali, katera ženska je zame najlepša." "Vsak šport ima svoje lepote," nadaljuje. Doda, da je izjemno rad komentiral hokej: "To je pravi moški šport, to je fizika. Tudi atletika je fantastična stvar, ki jo moraš znati gledati, jo imeti rad in jo cela leta ali desetletja spremljati …"
"Morda kdo misli, da se samo usedeš za mikrofon in da vse pride samo od sebe. Ne!" poudarja. Pomembne so priprave, zbiranje podatkov, današnje "zanašanje" na spletne iskalnike mu ni preveč všeč: "V tem googlanju je od 40 do 50 odstotkov laži ali neumnosti. Svojo dokumentacijo moraš imeti in jaz jo imam. Eno v pisni obliki, drugo v svojem prenosnem računalniku in tretjo v možganih, v glavi. Ko to združiš, potem lahko daš poslušalcu kanček več."
Gledalcu je treba dati tudi čas za požirek mareličnega soka s smetano
"Če hočeš dati informacijo, ki je prvovrstna, ne gre na ta način," še dodaja. "Gledalcu moraš dati čas, da vdihne, da izdihne, da spije požirek mareličnega soka s smetano … Človek mora biti inovativen, mora biti unikaten, po drugi strani mora biti pa strokoven, visoko informiran in zabaven," iz rokava strese ključne lastnosti dobrega športnega prenosa oz. komentatorja.
Sam je v preteklosti neredko razburil s kakšnimi barvitimi primerjavami ali oznakami, zaradi česar je bil po eni strani tudi tarča kritik, po drugi strani pa si mnogi prav zato ne morejo predstavljati smučarskih skokov brez njega. Zanimalo nas je, ali je kdaj kakšno izjavo obžaloval. Stare kot iz topa izstreli: "Sploh ne. Zakaj pa bi?" Kot pravi, so bile najbolj viralne izjave vedno spontane, nikoli pripravljene.
O kritikih pa pravi še: "Pravim jim škodljivci. Je pač tako, da obstaja neka skupina ljudi, ki s tem, ko nekoga žalijo, ko udrihajo po njem, mislijo, da so bolj pomembni. Temu se reče zdravljenje manjvrednostnih kompleksov, želja po samopromociji. To so stvari, ki so prisotne, in moram reči, da sem jih vedno vzel kot sestavni del tega posla. Je pa bilo recimo 85 odstotkov ljudi vedno na moji strani. Zdaj si pa vi predstavljate, da bi Janez Janša dobil 85 odstotkov glasov na volitvah …"
Kaj bo v njegovem življenju nadomestilo komentiranje, še ne ve
Ker je bil šport oz. komentiranje sestavni del njegovega življenja kar 45 let, nas je zanimalo, kaj bo zdaj zaposlovalo njegov čas, ko se bo s televizije upokojil. Kako bodo videti njegove zime odslej? "Ne vem še. Ampak imam redno službo, sem strokovni direktor zdravilišča Lifeclass v Portorožu. To ni delo, ki bi ga lahko opravljal kar takole, malo počez, je zelo resno in strokovno. V zdravniškem poklicu delam že več kot 40 let, tako da sem si že v medicini prislužil pokojnino," odgovarja. Ob tem se obregne tudi ob pripombe glede svojega zaslužka na RTV-ju: "Ne vem, kaj ljudje mislijo, kakšne denarje pobiramo oziroma smo pobirali reporterji. Gre za honorarno pogodbo. To prinaša nekaj dodatnega zaslužka, ni pa to toliko, da bi si kupil ferrarija ali rolls roycea."
Ogromno dobrih športnikov
Za konec smo ga vprašali, kateri športni uspehi ali športniki so mu najbolj ostali v spominu. "Uf, koliko je tega … Težko rečem," je bil najprej v zadregi. Po malce razmisleka pa je začel naštevati: "V Hali Tivoli sem navijal za Mira Cerarja, ki je leta 1970 dobil zlato medaljo, pa za naše košarkarje z Ivom Daneuom, Jelovcem in Žorgo, ko so osvojili zlato medaljo leta 1970 v Ljubljani po legendarni zmagi nad Američani …" Med smučarskimi skakalci omeni Petra Prevca, Roberta Kranjca, Jurija Tepeša, Anžeta Laniška in Timija Zajca, med hokejisti Anžeta Kopitarja in Jana Muršaka, med nogometaši pa Braneta Oblaka, Vilija Amerška in Danila Popivodo. Med atleti pa navede Brigito Bukovec, Kristjana Čeha in Primoža Kozmusa, pri tem pa še enkrat poudari: "Kaj naj rečem, ogromno športnikov je bilo."
Primerjave, kdo je najboljši, se mu zdijo nesmiselne. "Ko spremljam, kaj se gredo po teh družbenih omrežjih pristaši in nasprotniki Messija in Ronalda … To je pa res izguba časa," sklene pogovor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje