A če si ob lupljenju sladkih sadežev poželite še kratkega klepeta s prodajalcem, s ponudbo ljubljanskih utic v središču mesta najbrž ne boste zadovoljni.

Če sta za nekatere nabiranje in peka kostanjev v družinskem krogu že pravi jesenski ritual, si drugi merico vroče poslastice raje privoščijo na mestnih ulicah. Pred prodajnimi uticami v središču Ljubljane se tako vijejo dolge vrste kupcev, preobremenjeni prodajalci pa si vročično prizadevajo ustreči slehernemu obiskovalcu.

Drago, a ceneje kot pred leti
Utice so svoja vrata letos odprle 5. oktobra, kostanj pa bodo najemniki lahko prodajali do 31. januarja. Ljubljanska mestna občina je za peko kostanja letos namenila osem lokacij, iskanja najemnikov pa so se lotili z objavo javnega razpisa. Utice so lahko najemniki postavili na Prešernovem trgu, Cankarjevem nabrežju, na Bregu in Miklošičevi cesti, za postajališčem Ajdovščina pri Slovenski cesti, nasproti tržnice Moste, ob avtobusnem postajališču Hala Tivoli ter na Dunajski cesti nasproti Gospodarskega razstavišča.

Za stojnico na Prešernovem trgu najemnina znaša 9.000 evrov, za najcenejše lokacije pa morajo najemniki odšteti 500 evrov. Najemnine so sicer nižje kot pred leti, ko so najdražje dosegle tudi 13.000 evrov.

Velike razlike med lokacijami
Če si kostanjepeki na Prešernovem trgu zaradi velike gneče neprestano brišejo potno čelo in zato težko najdejo čas za pogovor z obiskovalci, so tisti, ki prodajajo drugje, nekoliko bolj zaskrbljeni. "Najemnina je na postajališču Ajdovščina sicer manjša, a tudi prodamo veliko manj," potarna prodajalec v utici na Slovenski cesti. Občinska taksa za to lokacijo znaša 1.500 evrov.

Pri drugi stojnici nam povedo, da jih najbolj jezi vreme. "Za zdaj je še pretoplo, pa tudi dež je velika ovira. Najuspešnejši smo, ko se temperature nekoliko spustijo, naletavati pa začnejo tudi prve snežinke," še pojasni eden izmed prodajalcev.

Prodajalci imajo tako štiri mesece časa, da si povrnejo najemnino. Mala merica kostanja v prestolnici stane dva evra in pol, cena za nekoliko večjo merico pa se giblje okoli štirih evrov. V manjši merici je povprečno deset kostanjev, nam povedo mimoidoči.

Na kostanje z vnuki
"Poceni niso. Če se na primer spomnim, koliko so stali v naših časih ... No, ne spomnim se natanko, a vem, da je mala merica še pred desetimi leti stala manj kot dva evra. Po drugi strani pa razumem prodajalce, ki morajo pokriti najemnino," nam pove 73-letni Ljubljančan Anton, ki pravi, da si kostanj privošči le takrat, ko pridejo na obisk vnuki.

Kostanji so še posebej zanimivi za turiste. Predvsem za tiste, ki prihajajo iz držav, v kateri kostanji ne uspevajo, ali pa pečenje sladkih sadežev ni tako priljubljeno kot v Sloveniji. Nizozemska turistka nam na Cankarjevem nabrežju zaupa, da je kostanj prvič poskusila v Ljubljani pred nekaj leti. "Moram priznati, da mi takrat, ko sem jih prvič poskusila, niso bili pretirano všeč, pa sem se odločila, da jim dam še eno priložnost. Zdaj sem že na drugi merici," smeje pove.

Sicer pa je prodaja kostanja v veliki meri družinski posel, ki se vleče skozi generacije. "Tudi zato sem za kostanje pripravljena plačati več. Nekateri od prodaje preživljajo sebe in svojo družino," je sklenila 32-letna Marina Stanov, ki pravi, da se dišeče jeseni, kostanjev in kuhanega vina veseli vse leto.